Po trpljenju še bolezen. Na žalost se Linka še dolgo ni mogla v celoti veseliti svobode, saj ji je tuberkuloza načela obe pljučni krili. Bolezen se ji je nevarno poslabšala. Ker takrat še ni bilo na voljo antibiotikov, je bilo zdravljenje dolgotrajno in mučno. Od leta 1946 do 1952 je Linka kar trikrat preživela dolga obdobja v sanatorijih. Kaverne so se vedno znova odpirale, tako da dolgo časa ni bilo nikakršnega izboljšanja. A Linka se je vnovič predala optimizmu, upanje v boljšo prihodnost ji je dajalo novo moč. Veliko je brala in se učila. Najprej se je vpisala v večerno gimnazijo, kar si je nadvse želela že takrat, ko si tega zaradi revščine ni mogla privoščiti. Nato se je sklenila izšolati za socialno delavko in pomagati mladoletnim prestopnikom. To ji je pomagalo premagati spomine, ki sicer preganjajo vsakega preživelega taboriščnika.