Kljub temu poslanci SDS in NSi niso čakali. V zameno za ustvarjanje vtisa »dna demokracije«, so se raje odpovedali še tistemu, kar jima pripada tudi po tako imenovanih evropskih standardih. Nepopustljivost, ki pa bo na koncu morda pomagala opoziciji vendarle pridobiti nekaj dodatne moči pri nadzoru nad porabo javnega denarja in delovanjem tajnih služb. In če se to ne bo zgodilo? Brezkompromisna strategija bi se potem kmalu lahko izkazala kot zgrešena. Namesto da bi zase v državnem zboru iztržila sorazmerno precej večjo težo od tiste, ki jo Koaliciji Slovenija zagotavlja volilni izid, bi v tem primeru pristala skoraj izključno na to, da njen prvi projekt, ki niti v javnem mnenju niti v mednarodnih odnosih nima velikih možnosti za uspeh (prizvok gesla 'Volilci so bili krivični" je najbrž premočan), znova postane igranje žrtve. Po drugi strani pa je seveda res, da bi bila kljub temu odločitev vladnih strank, da ne privolijo v spremembo poslovnika, politično kratkovidna. Razlogi proti so lahko izključno sumljivi. Z upoštevanjem Bajukovega predloga pa bi ob tem, da bi morda vsaj nekoliko olajšali nadzor v pomembnih odborih, ohranili tudi razmerja, ki so jih prinesle volitve ter hkrati vrnili opozicijo v normalno delo državnega zbora.