Vzroka za tak uspeh opozicije sta predvsem dva. Celo v sami Liberalni demokraciji so nekateri poslanci glasovali za predlog poslanca Iva Hvalice, s čimer so hoteli pokazati, da ne podpirajo interesov igralniškega lobija. Gre predvsem za nekdanje poslance Zelenih, ki so prestopili v LDS. Nekateri poslanci krščanski demokratov kot npr. Nace Polajnar so glasovali proti predlogu poslanca Iva Hvalice. V opoziciji so menili, da skuša Polajnar vrniti uslugo LDS, ker je tudi on dobil kredit po formuli R+3%. Toda kasneje so pri usklajevanju različnih dopolnil k zakonu o igrah na srečo tudi krščanski demokrati pomagali opoziciji. V političnih krogih sedaj različno komentirajo ravnanje krščanskih demokratov. Nekateri menijo, da levica krščanskim demokratom ni ponudila zadosti, da bi podprli igralniški lobi. Drugi pa menijo, da so krščanski demokrati le spoznali, da gre za bistveno zadevo, ki bo v mnogočem vplivala na prihodnost Slovenije. Če levici in igralniškemu lobiju uspe sprejeti zakon o igrah na srečo po njihovi meri, potem si bodo zagotovili, ne le toliko denarja, da lahko kupijo prihodnje volitve, ampak da bodo lahko vladali Sloveniji brez krščanskih demokratov. Levica bi si s pomočjo igralniškega lobija zagotovila vire za svojo prevlado za dolgo časa. Brez vsaj nekaj glasov krščanskih demokratov bo levica težko zbrala zadosti glasov, da bi parlament sprejel zakon po meri igralniškega lobija. Zato bo glasovanje vseh poslancev krščanske demokracije, ko bo parlament dokončno sprejemal zakon o igrah na srečo verjetno odločilno. Pri tem bo manj pomembno, kaj bodo krščansko demokratski politiki govorili, ker nihče ne pričakuje, da si bodo upali javno podprli interese igralniškega lobija. Odločili bodo glasovi vsakega posameznega poslanca krščanskih demokratov. Lahko se zgodi, da bo igralniški lobi poskušal pridobiti nekaj poslancev, ki bodo sicer javno zatrjevali, da nasprotujejo igralniškemu lobiju, toda, ko bodo glasovali, se po pokazalo, kdo glasuje za koga.