Kuhinja najbrž ni najbolj očitno mesto, na katerem bi preučevali hidrodinamiko, vendar v kozarcu z medom lahko opazujete tudi nekatere zapletene vzorce, ki nastopajo v naravi. Mark Buchanan z univerze v Oslu na Norveškem in Mike Evans z univerze v Leedsu v Združenem kraljestvu sta opazila, da se med po stenah kozarcev cedi v čudnih in na prvi pogled zelo zapletenih vzorcih. Podobni vzorci se pokažejo, kadar po površini tečejo tekočine, v katerih se nahajajo delci, pa naj bodo to kristali sladkorja v medu, droben pesek v rečnih deltah (na sliki) ali pa delci maščob v jogurtu. Raziskovalca sta domnevala, da za te pojave gotovo obstaja kakšna preprosta razlaga, zato sta začela eksperimentirati s kvarčnimi kristali različnih velikosti v destilirani vodi. Opazovala sta, kako ta raztopina polzi po stenah posode iz akrilnega stekla. Ugotovila sta, da so sicer zapleteni vzorci odvisni predvsem od velikosti in lepljivosti delcev. Večji delci se nabirajo v nekakšne »sipine« v toku, manjši in bolj lepljivi delci pa tečejo skozi kanale med temi sipinami. Ker takšni vzorci v naravi nastanejo zaradi kombinacije vzrokov, jih lahko razložimo z razmerjem premerov velikih in majhnih delcev v toku -- pa naj gre za med, jogurt ali rečni pesek.