V razvitih državah Evrope je tretjina do polovica bolnikov takih, ki imajo poleg preveč holesterola povišan tlak. To pa je kar veliko. Zato so tudi tako pomembne novejše smernice, kako zdraviti te bolnike. Zdravljenje namreč obremenjuje ekonomijo države, toda še bolj bi jo obremenilo, če bi ga opustili. Če bolnik doživi srčni infarkt, je dostikrat potrebna operacija, dolgotrajno zdravljenje z več zdravili, kar navsezadnje stane še dosti več, kot stanejo zdravila, s katerimi lahko infarkt preprečimo. Poleg tega so bolniki, ki so že doživeli infarkt, bolj ogroženi, da ga doživijo ponovno. To velja tudi za sladkorne bolnike, ki imajo preveč holesterola. Raziskave, ki potekajo prav v tem času, skušajo odgovoriti na vprašanje, ali imajo bistveno korist od zdravljenja s statini tudi bolniki, ki imajo zgolj malo povišano raven holesterola. Vse kaže, da je dosti bolje, če jo znižamo na 3 milimole v litru krvi oziroma na še manj. Nevarnost, da bo bolnik postal žrtev infarkta, je s tem bistveno manjša. Tudi prejšnje raziskave so to dokazale, zdaj nas zanima, ali je koristnejše močnejše zdravilo, ki hitreje in bolj zniža raven maščob, ali zmerno aktivno zdravilo, ki ne zniža ravni holesterola v taki meri. Videti je, da je odgovor pozitiven. Lahko bi rekli, da je »čim manj maščob, tem bolje« že postalo pravilo. Torej manj holesterola v krvi, manj nevarnosti, da nas doleti infarkt.