Znaki možganske kapi so različni, odvisni so predvsem od tega, katera arterija oziroma kateri del možganov je prizadet. Najpogosteje je prizadeta (zožena ali zamašena) katera od notranjih karotidnih arterij v vratu, po katerih kri priteče iz srca v možgane, ali ena od njenih vej na bazi lobanje. Glede na klinične znake, ki jih lahko opazimo pri bolniku, lahko že pred računalniško tomografijo glave z veliko gotovostjo določimo, kateri del možganov je prizadet. Če je prizadeta leva polobla možganov, vidimo prizadetost živčnih centrov, ki so locirani v levi polovici. V tem primeru ima bolnik prizadete vse višje živčne dejavnosti, kot so sposobnost za govor, računanje, pisanje in branje, to pa spremljata ohromelost in motnja občutka desne polovice telesa. Gibalne in senzibilitetne motnje so vedno izražene diagonalno. Če je okvara v desni polovici možganov, je prizadeta leva polovica telesa in obratno. Če je okvara bolj spredaj v možganih, je bolj prizadeta noga, če je okvara v sredini, pa roka. Okvara v zatilnem delu se kaže v obliki motenj vida po polovici vidnega polja. Okvara v čelnem delu možganov povzroči motnje osebnosti; bolnik lahko postane popolnoma "drug" človek.