Zdravnica jo je pregledala, pretipala in, ja, ni bila mononukleoza. »Trebušna gripa je, danes sem imela že deset bolnikov.« Vsi smo si oddahnili: malo bo počivala, bruhala, driskala, pa bo. Figo, nič od tega se ni zgodilo: nič bruhanja, nič driske, znanec zdravnik mi je zatrdil, da brez obojega ni trebušne gripe; vročina je padla, pa naslednji dan spet zrasla do neba, pa spet padla, pa spet zrasla … Ne, tole ni trebušna gripa, mononukleoza pa očitno (žleze niso podivjale!) tudi ne. Toda samo za vsak primer ji vsak dan pretipam bezgavke, ker sem na obisk povabila njenega najboljšega prijatelja: če se bo le poljubljala, ga ne sme okužiti, kajti če le ima morebiti neko čudno obliko mononukleoze, bi fanta lahko – tako mimogrede – položila v posteljo! O, groza …