V bitki za premoženje družine in podjetja ponavadi izgubijo vsi. V družinskem podjetju si stojita nasproti dva močna sistema: družinski in poslovni, ki temeljita na zelo različnih vrednotah, se mešata in povzročata konflikte. Običajno je podjetnik ustanovitelj čustveno zelo navezan na svoje podjetje - na svoj posel. Gre za njegovo stvaritev, ki jo je gradil dolga leta in je postala del njegovega življenja. Ta strastna navezanost ustanovitelja na podjetje in posel ima velik vpliv in posledice tudi v ustanoviteljevi družini. Podjetnik odnosov v družini ne more pustiti doma, v družino prenaša težave, ki so sicer stvar podjetja. Odnosi med družinskim in poslovnim sistemom so tesni in pogosto neločljivi, kar pri taki različnosti povzroča konfliktne situacije. Obnašanje v družini sloni na čustvih in je pod močnim vplivom podzavesti. Če družinska čustva in podzavestne potrebe družinskih članov v obliki agresivnega in uničevalnega vedenja prevladajo, je lahko to tudi uničujoče za podjetje. Običajno do izbruha potlačenih čustev in podzavestnih želja ne pride naenkrat; s tem bi bilo v hipu onemogočeno nadaljevanje skupnega dela v podjetju. Družinski konflikt se prenaša v podjetje na bolj prefinjen način. Kaže se v stalnem prerekanju in nasprotovanju. V procesu nasprotovanja v prikriti ali odkriti obliki razlog za nestrinjanje sploh ni pomemben. Pomembno je nasprotovati in to za vsako ceno, ne glede na posledice. Spopadi se dogajajo vedno znova na istem področju, vojna izčrpavanja traja leta in s tem slabi moč in vitalnost podjetja. Spori, ki so neobvladljivi, pogosto uničijo podjetje in tudi družino. Ko ljudje pomislijo na družinsko podjetje, si ga pogosto predstavljajo kot podjetje, ki ga vodita mož in žena. Skupaj se trudita in delita veselje, ko njuno podjetje raste in postaja čedalje uspešnejše. V to stereotipno predstavo so vključeni tudi otroci, ki prispevajo k uspešnosti najprej na otroški način, potem pa vedno bolj opazno. Otroci sčasoma osvojijo potrebna znanja in spretnosti, tako da lahko prevzamejo pomembno vlogo v podjetju. Ta predstava družinskega podjetja je preveč idealizirana, saj prav vključitev druge generacije v delo podjetja pomeni začetek prenosa konfliktov in vzorcev vedenja iz družine v podjetje. Psihologi so mnenja, da je uporništvo proti staršem normalno obdobje otrokovega razvoja, ki pa se večkrat podaljša tudi v čas, ko odrasel otrok že dela v podjetju staršev. Če so starši tudi v vlogah šefov, njihovo podjetje pa vir ekonomskega preživetja odraslemu otroku, se ta upornost ponavadi potlači. Za podjetje je še zlasti občutljiv odnos med očetom in sinom. Psihološki dejavniki v tem zapletenem razmerju lahko povzročijo velik spor, ki prizadene tako družino kot podjetje. Rivalstvo med očetom in sinom Zapleteno razmerje med očetom in sinom se začne že v zgodnji fazi družine s tekmo za naklonjenost žene oziroma matere. Študija 200 primerov razmerij oče - sin je potrdila, da imajo različna življenjska obdobja oziroma razlika v letih največji vpliv na razmerje med očetom in sinom. Študija je pokazala, da: - sinovi, stari od 17 do 25 let, ko se ponavadi tudi prvič zaposlujejo v podjetju staršev ali očeta, iščejo lastno osebnost, identiteto in se bojujejo za neodvisnost od staršev; - leta med 27. in 35. so namenjena za razvijanje karier, vendar ob iskanju idola, ki pa je največkrat kar njihov oče. Tudi očetje gredo medtem skozi svoja življenjska obdobja. Med 40. in 50. letom gradijo in povečujejo podjetje, hkrati pa tudi svojo osebnost in predvsem avtoriteto. V to obdobje sovpada vključevanje sinov v delo podjetja, ki se le stežka sprijaznijo, da podrejenemu položaju v hierarhiji družine dodajo podrejeni položaj v hierarhiji družinskega podjetja. Po 50. letu postanejo očetje zrelejši. Potreba po tekmovalnosti v precejšnji meri usahne in v podjetju je njihovo delo bolj mentorsko. Je pa to življenjsko obdobje v odnosih med očetom in sinom razmeroma najbolj harmonično in ga kaže izkoristiti. S staranjem očeta se odnosi vse bolj zapletajo, saj ta na vsak način poskuša postati neminljiv. Ne more prepustiti podjetja, ki je običajno njegova stvaritev in pomeni zanj simbol socialne moči in varnosti. Podjetje mu omogoča samopredstavo o nezmotljivosti in razkazovanje sposobnosti, velikokrat tudi na škodo podjetja. Sin se v takem položaju počuti ogrožen in pogosto tudi nepotreben. Namesto da bi z naraščajočo zrelostjo prevzel večjo odgovornost za podjetje in dobil izvršna pooblastila, ne more iz očetove sence. Oče je pogosto zagovornik družinske hierarhije, ki jo slepo prenaša tudi v vodenje podjetja. Sin se v tem obdobju ponavadi že osamosvoji in ustvari svojo družino, ki ima lahko drugačne cilje in vrednote. Razdvojen je med dve družini in med samostojnostjo in željo postati odrasla odgovorna oseba na eni strani in željo po prevzemu podjetja, ki mu bo ponujeno enkrat v nedoločeni prihodnosti. Konflikti med očetom in sinom lahko trajajo v nedogled in povzročajo neprecenljivo škodo obema posameznikoma, obema družinama in seveda tudi družinskemu podjetju. Če konflikt ni obvladljiv, je boljše, da nekdo odneha. Še najboljše je, da sin zapusti podjetje in si poišče drugo priložnost, ne glede na to, da ga bo oče obravnaval kot nehvaležneža, ki mu nič ne pomeni vse, kar je oče ustvaril zanj. Očetom pogosto uspe v sinovih vzbuditi občutek slabe vesti, kar jih zadržuje pred radikalnejšimi odločitvami. Po drugi strani pa prevzem uspešnega družinskega podjetja za sina pomeni določen izziv, večjo samostojnost in večjo socialno varnost, ki bi jo le težko dobil kot najeta delovna sila v nekem drugem podjetju. Rivalstvo med brati in/ali sestrami Medsebojno tekmovanje med brati in/ali sestrami v družinskem podjetju je ponavadi še bolj napeto kot rivalstvo med očeti in sinovi. Rivalstvo med otroci je porojeno iz ljubosumja in globoke želje vsakega otroka, da bi bil edini ljubljenec staršev. Konkurenca med brati in/ali sestrami je normalna tako v družini kot v podjetju. Razlika je le v tem, da se namesto otroškega prerekanja za igrače v podjetju prerekajo za večje stvari: moč, položaj in pogosto tudi za denar in premoženje. Bitka za premoženje družine in podjetja je ponavadi bitka, v kateri izgubijo vsi, in prav to je razlog za propad številnih družinskih podjetij. Starši pogosto zavedno ali nezavedno sprožijo konkurenco z zagovarjanjem odprtega tekmovanja v družini in podjetju, čeprav je tekmovalnost kot motivacijski dejavnik vprašljiva. Uspeh izenačujejo z zmago nad kom. Konkurenčnemu boju med brati in/ali sestrami se ni mogoče popolnoma izogniti, še zlasti če se pojavi vprašanje, kdo bo vodja in kdo lastnik. Večina ljudi v sebi čuti željo po uspehu, željo biti prvi, močni, uspešni. Tudi najbolj premišljena odločitev staršev, podprta z objektivnimi kriteriji, lahko vzburka čustva, vzbudi zavist in jezo, ko eden od bratov prehiti drugega. Kaj potrebujeta podjetje in družina? Podjetje in družina potrebujeta jasno izdelano hierarhijo moči. Ustanovitelju podjetja je dominanten položaj zagotovljen že s samo ustanovitvijo in rastjo podjetja. Za drugo generacijo v podjetju velja, da si bo le stežka kdo pridobil dominantno vlogo in karizmo predhodnika. Zato je treba ustvariti sistem, ki bo uravnaval sodelovanje med brati in/ali sestrami bodisi tako, da določa delitev moči, ali tako, da jasno opredeli vse vloge. Hierarhija v podjetju pa je za dobro poslovanje in rast neizogibna. Tudi v družinskem podjetju mora obstajati lestvica moči, kjer ima vsak družinski član svoj prostor v hierarhiji z nekom nad sabo in nekom pod sabo. Posameznik je član družine, ki je socialni sistem, in član podjetja, v katerem se pričakuje, da se bo moral prilagoditi. Osnovna spoznanja, ki bi jih otrokom pred vstopom v podjetje morala privzgojiti družina, so: odločilna vloga sožitja , poznavanje moralnih načel in škodljivost tekmovalnosti za vsako ceno ter sposobnost za pogajanja. Sposobnost za pogajanja je lastnost, ki družini v podjetju ponuja možnost raznolikosti in novih poti. Kako se izogniti konfliktom V družinskem podjetju se nenehno prepletata poslovno in družinsko življenje. To so nadvse plodna tla za raznovrstne spore, zato se jim je najbolje že v osnovi izogniti. Otroci in družina morajo biti na prvem mestu. Za družino si je potrebno vzeti čas in z njo veliko komunicirati ob polnem medsebojnem spoštovanju. Težave iz podjetja se ne smejo prenašati v družino. Tekmovalnost med družinskimi člani ni priporočljiva. Člani družine morajo skupaj nastopati proti konkurentom. Obnašanje v podjetju mora biti profesionalno. Družinski člani v podjetju ne smejo biti v priviligiranem položaju nasproti ostalim zaposlenim samo zaradi družinskih vezi. Hierarhije, ki vlada v podjetju, ni dopustno v enaki meri prenašati v družino.