Z Rokom Kosmačem smo se v simpatični restavraciji Trdinov hram v Mengšu dobili raje v bolj popoldanskih urah, saj ima jutra rezervirana za spanec. Je pač umetnik in večina med njimi najraje ustvarja in najlaže deluje v poznih večernih urah. Rok pri tem ni izjema, in ker se zbuja precej pozno, zajtrk vedno preskoči, saj ga običajno prespi. "Redno ga uživam samo na morju, kjer je moj dnevni ritem čisto drugačen. Na dopustu imamo vedno zelo bogat zajtrk, kjer mi je na voljo vse od sadja, jogurtov, kosmičev, jajc, masla, marmelade, sira in seveda svežega kruha, tako da vzamem vsakega po malem oziroma kar mi pač v tistem trenutku najbolj zadiši." Njegov prvi obrok doma je torej kosilo, kjer prisega na hrano iz domače kuhinje, saj se mu zdi, da ravno ta najbolj slastno diši. Pogosto bi ga lahko zalotili, da med kuhanjem pokuka v lonec in jed malo poskusi, saj se ji ne more upreti. "Če ukradem kaj iz lonca, je še posebej slastno! Obožujem tipične slovenske jedi: pečenico, zelje in krompir – ali še bolje – namesto krompirja matevž. Navdušen sem tudi nad italijansko hrano." Po pravici nam pove, da ni noben kuharski strokovnjak, a počasi in vztrajno napreduje. Zna dovolj, da doma nikdar ne ostane lačen, in zna si napolniti želodec tudi s kakšno preprosto toplo jedjo. Kuharskih knjig ne uporablja, saj se, preden se loti kuhanja neke jedi, že prej malo pogovori o tem, kako se ta pripravi. Njegova najboljša in vsebinsko najbolj izčrpna kuharska knjiga je tako njegova mama. "Mislim pa, da je tudi čedalje več moških, ki so vešči v kuhinji. Kar je seveda dobrodošlo in zaradi tempa, ki ga danes živimo, samoumevno. Zakaj pa bi morale vedno prav ženske skrbeti za polnjenje želodcev? Poleg tega so najboljši kuharji na svetu prav moškega spola," z nasmehom razloži. Vedno mu uspe kuhanje cmokov z nadevom, kamor obvezno sodi izvrstna zabela z maslom, drobtinami, medom in kančkom cimeta, le včasih se mu ponesreči pri peki palačink, saj se mu prva palačinka pri obračanju praviloma uniči. V zapletene kuharske mojstrovine se načeloma še ne spušča, saj ne želi, da bi morali njegovi gostje ob odhodu od lakote obiskati prvi kiosk s hitro prehrano. Je pa res, da se trudi in ima voljo, zato se veščin kuhanja loteva postopno, brez posebne naglice, ob tem pa ne pozabi na začimbe. Prepričan je namreč, da te lepo zaokrožijo okus. Njegova najljubša je kari v goveji juhi, saj ga okus takoj spomni na njegovega, žal že pokojnega, deda, ki ga je s to začimbo seznanil, ko je bil še čisto majhen.