Čeprav velja Bodnjeva za eno najboljših rokometašic na svetu, je tudi ona v svoji karieri imela priložnost igrati z različnimi igralkami. Že od nekdaj je njena vzornica rojakinja Natalija Derjugina, s katero je imela priložnost igrati pri Krimu. »Natalija je vedno bila moja vzornica, ki je bila vrsto let med najboljšimi igralkami na svetu. Čeprav je že končala kariero, še vedno ostaja tista rokometašica, ki jo najbolj občudujem kot osebo in športnico, in vesela sem, da sem lahko nekaj časa igrala skupaj z njo.« Rokometašice, ki so se imele z Ljudmilo priložnost srečati na parketu, bi jo vsekakor opisale kot izjemno močno, borbeno igralko ter natančno strelko, ki brez milosti polni mreže nasprotnic. Kakšna pa je Ljudmila, ko ne stoji na parketu? »Sama sebe ne morem opisati, zato to nalogo raje prepuščam drugim. Ne morem trditi, da sem vedno dobre volje, saj imam tudi slabe dneve, še posebej sem nerazpoložena, ko mi zjutraj zvoni budilka, saj zelo rada spim. Še najlaže bi se lahko opisala kot nekaj vmesnega,« v smehu razloži rokometašica, ki je v svoji karieri imela že kar nekaj vrhuncev, kot največjega pa je izpostavila osvojitev naslova svetovnih prvakinj z reprezentanco Rusije: »Ne morem se odločiti, kateri od dveh naslovov mi je ljubši. Ko sem prvič postala svetovna prvakinja, sem bila še zelo mlada in ta velikanski uspeh je presenetil vse, tudi nas. Na začetku sploh nismo mogle dojeti, kaj smo dosegle. Drugič pa je bil položaj že drugačen, saj smo vložile več truda in energije, da bi se pripravile na to, da stopimo na najvišjo stopničko.« Ljudmilo poleg odlične tehnike odlikuje tudi ogromna borbenost, ki se kaže ne le na parketu, ampak tudi v zasebnem življenju.