Mojco, ki je ponoči med vožnjo podlegla v boju proti spancu, smo previdno zbudili in ji s skoraj polno zajemalko kave vdahnili novo življenje. Čas je bil, da naša lepotička dobi krila in poleti Prešernu nad glavo. A še prej je bilo treba urediti finance pred Ljubljansko borzo. Celotni spektakel slikanja si je ogledalo v vročem dopoldnevu kakšnih 100 ljudi, ženske so le nemočno izgubljale tla pod nogami, ko so moški spremljali vsak košček Mojčinega telesa. Takšna dekleta v tem koncu Ljubljane le malokrat vidijo. Kovček v roki je dajal vtis poslovne ženske, ki se je pozabila do konca obleči. Ali pa se je ravno slekla? Saj je vseeno, Ljubljana je bila naša! Sledil je še »catwalk« po Čopovi, kjer je večina ljudi skorajda tekla po svojih opravkih in Mojca se je hitro naslonila še k ograji Tromostovja, da bi ujeli pravi turistični utrip Ljubljane. Zapeljivka se je med golim sprehodom ustavila pri pouličnih glasbenikih in tako še bolj tvegala, da nas zasačijo modre čepice, ki bi nam nemudoma pripisale vse možne prekršene člene v zakonu.