»Kako lahko tako govoriš o mami?« sem bila presenečena. »Lepo skrbi zate, si najlepše oblečena na šoli, vedno si polna keša!« »Kdo šljivi keš? Denar mi daje ona ali pa njeni pajaci. 'Klarisica, tu imaš sto evrotov, pojdi si kaj kupit, pojdi v kino ali slaščičarno, povabi še kakšno prijateljico!' Tako je dan za dnem, v resnici se me pa hočejo le znebiti, da ostanejo sami. Kot da ne vem, za kaj gre,« je jezna. »Za kaj gre?« vprašam. »Za ljubezen, a ne tako, kot jo ti čutiš do Mareta. Tudi Mare je butelj, samo počakaj, da to tudi sama ugotoviš,« se namrdne.