Ena od mnogih bistroumnih lastnosti želodčnega bajpasa je tudi ta, da kirurg naredi odprtino, ozko kakor mezinec, iz novega želodca v tanko črevo. To upočasni prehod hrane, tako da ima človek zelo dolgo občutek polnega želodca. Zaradi ozkega prehoda je treba hrano zelo dobro prežvečiti, sicer se lahko zagozdi na kateri izmed ožin. Če se to zgodi, pacient začuti topo in močno bolečino sredi prsi. (Če je človek debel, ga takoj prešine misel, da je srce začelo stavkati.) Dejansko pa to ni nič hudega, saj se kos hrane največkrat prebije skozi. Če pa mu ne uspe, ga je treba spraviti ven skozi usta. Brž ko ljudem poveš, da si bil operiran na želodcu, te popadejo, kolikokrat na dan bruhaš! V resnici pa večina operiranih sploh ne bruha, nekateri pa zelo redko. Jaz, na žalost, ne sodim med te srečneže in bruham kar pogosto. Naj vam zaupam eno neprijetno prigodo. Devetletnega sina sem peljal na tekmo. In, saj veste, ni ga čez hot dog. Ker sem se preveč osredotočil na dogajanje na igrišču, sem pozabil hrano dobro prežvečiti. Kos se mi je pošteno zataknil. Odvihral sem na WC, da bi ga izbljuval, vendar ni šlo. Zato sva s sinom morala sredi tekme oditi. Bil je zelo razumevajoč. Si predstavljate, kako sem z eno roko držal volan, v drugi pa sem imel vrečko, v katero sem pljuval.