Goran Forbici izpostavi dilemo levičarja, ali voliti, če ni prave levice? »Naiven odgovor je, da je vseeno. Če zmaga desnica, bo nasprotnik vsaj bolj prezenten. A prav Žižek razloži, da je ta naivnost mogoča le, dokler vlada liberalna levica, ki vztraja pri demokratičnem konsenzu, spoštuje pravno državo, pravico do javnega prostora in svobode vesti. Biti naiven, ko vlada populistična desnica, kar se nam je dogajalo zadnja leta, je prenevarno – videli smo, kaj se lahko zgodi.« Vendar si ne gre oddahniti. »Predstavniška demokracija in demokratični konsenz imata več problemov. Že v dvajsetih letih 20. stoletja sta nanje opozorila Walter Benjamin in Carl Schmitt. Benjamin trdi, da konsenz zgolj odloži konflikt. Nesoglasij sam po sebi nikoli ne razreši. Pahor trdi, da je politik konsenza. S tem izigrava Janševo zapuščino na račun prave levice in govori, če postavimo pod vprašaj demokratični konsenz, omogočimo, da se spodjejo njegovi temelji. V politiko udarijo radikalna desnica, desnica in populizem. S tem liberalna levica ali levica tretje poti, kot so jo poimenovali v Angliji, izsiljuje radikalno levico. Grozi z desnico. Ta levica pa je lahko za čisto levico celo bolj nevarna kot desnica.«