Glasovanje je pokazalo, da je velika večina poslancev vladne koalicije podprla pokrajinsko zakonodajo in s tem pokazala, da se zaveda problematike enakomernega regionalnega razvoja. V nasprotju z njimi so v opozicji glasovali proti, čeprav številni župani iz njihovih vrst podpirajo ustanovitev pokrajin. Pri tem je klavrno vlogo odigrala Pahorjeva SD, ki je vseskozi, tudi v okviru Partnertva za razvoj, sodelovala pri pripravi pokrajinske zakonodaje, pred tedni pa je njen predsednik Borut Pahor napovedal, da njegova stranka ne bo podprla zakona o ustanovitvi pokrajin. S tem je kot glavna opozicijska stranka preprečila ustanovitev pokrajin. Še enkrat se je naslednica nekdanje komunistčne partije pokazala kot stranka, ki igra dvojno igro, kakršno je igrala tudi v času osamosvajanja, ko so šli nekateri ključni zakoni za slovensko osamosvojitev skozi šivankino uho izključno po zaslugi poslancev vladajoče koalicije Demos. Pahor je na tej točki pokazal, da se oddaljuje od pozerskega politika konsenza in človeka, ki naj bi si prizadeval za dobro vseh prebivalcev Slovenije ne glede na politično prepričanje. Odzval se ni niti na pozive predsednika vlade Janeza Janše, naj vse stranke podprejo sprejetje pokrajinske zakonodaje in s tem omogočijo enakomernejši razvoj države. Očitno je presodil, da je bolje, da se pokrajine ustanovijo, ko bo on prišel na oblast, kar pa je seveda račun brez krčmarja. V opoziciji torej kalkulirajo, da bi bilo bolje, če bi se pokrajine ustanovile v času njihove oblasti, da bi jih imeli lahko kadrovsko in operativno pod svojim nadzorom.