To je zelo težko vprašanje, niti najmanj si ne domišljam, da poznam pravi in popoln odgovor nanj. Vendar nekaj stvari vseeno drži: čeprav se je svetovna politika v zadnjih desetletjih zelo spremenila, najsi bo glede vprašanj splošne blaginje in človekovih pravic ali kar zadeva pojav neoliberalizma in svetovne trgovine, je politika do imigrantov ostala takšna, kot je bila nekoč. Države se še zmeraj oklepajo staromodnega in preživetega mišljenja, ki je usmerjeno zgolj k nadzoru geografske meje. Tisti, ki urejajo vprašanja imigracije (le) tako, sami sebi kopljejo jamo, politika, ki je osredotočena le na nadzor meje, je očitno neuspešna in napačna. Poglejte samo slavno mejo med Mehiko in ZDA, ki je med najbolj zastraženimi mejami na svetu, pa jo vsak dan vseeno prečka na tisoče Mehičanov. Namesto da dajem neposreden odgovor o boljši politiki do imigrantov, bi si raje postavila dve pomembni vprašanji: kako naj na nadnacionalni ravni institucionaliziramo pravne mehanizme, ki bi urejali imigracijo, in kako naj se izognemo policijskemu in vojaškemu reševanju imigrantskega vprašanja. V ZDA nam je deloma uspelo posredno urediti nekatere vidike imigracije. Na velikih farmah v Teksasu ali Kaliforniji, kjer je zaposlenih veliko sezonskih imigrantov, so farmarji najprej nečloveško izkoriščali tujo in ilegalno delovno silo, vendar so jih vladni inšpektorji kasneje prepričali, naj sezonskim delavcem dvignejo plače in naj jim omogočijo nekaj delavskih pravic. Ker je bilo potem takšno delo zanimivejše tudi za domačo delovno silo, sta se zmanjšala izkoriščanje in priliv imigrantov. Imigracija je namreč zelo elastičen pojav, če kje zmanjka dela, se pač prestavi drugam. Ko je bil pred leti delavski trg v Los Angelesu nasičen, so Mehičani z letali odhajali v New York. Imigracijsko vprašanje pa lahko rešujemo tudi drugače, recimo s šolami, z različnimi skupnostmi, ki pripomorejo, da so imigranti manj segregirani, izolirani in getoizirani, da so preprosto manj ostro ločeni od okolja, ki jih obdaja. Obstajajo mehanizmi, recimo civilna družba, ki lahko uspešno razširijo toga pravila pravne regulacije, usmerjena predvsem h kriminalizaciji imigrantov. In še nekaj je pomembno, regulacija notranjih zadev EU je pokazala, da je treba mednarodno pravo in ureditev, ki bi predvidevala in dopuščala tudi čezmejne migracije, vključiti in institucionalizirati na nadnacionalni ravni. EU v primerjavi z ZDA poskuša civilizirati svetovno politiko. Če hoče svet uveljaviti mednarodno pravo in hkrati dovoliti neovirano kroženje ljudi, mora deloma posnemati EU, države morajo urejanje tega vprašanja iz nacionalnih struktur prenesti na meddržavno raven. Zelo podobno je z vprašanjem azila, vsaka država ne more posebej oblikovati svoje politike podeljevanja tega statusa. Če bi imela država recimo zelo liberalno politiko glede dodeljevanja azilov, bi se vsi prosilci preselili vanjo.