Zmerno topel jesenski dan, zelo lepo urejeno okolje kampa Šobec pri Lescah, so bili prelep okvir in priložnost za spominsko zborovanje Gorenjska 1944, ki je bilo minulo soboto. Prireditelji so se s programom zelo potrudili, saj so v vsebinsko zaokroženem nastopu, ki ga je izoblikoval prof. Rado Jan, nastopili poleg Pihalne godbe iz Gorij ter Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, še umetniški mojstri govorjene besede, igralci Slovenskega narodnega gledališča Drame: Milena Zupančič, Polde Bibič in Andrej Kurent. Med mojstre govorjene slovenske besede bi lahko šteli tudi slavnostnega govornika prof. dr. Matjaža Kmecla, ki je v svojem govoru opozoril na jezikovno-kulturne korenine, utemeljitve in motive slovenskega narodnoosvobodilnega boja, zato je bilo ime Franceta Prešerna tudi na tej proslavi najpogosteje omenjano. Govornik seveda ni mogel mimo tega, kako se danes poskuša sprevračati in razvrednotiti to obdobje slovenske zgodovine, politično zlorabiti idejo sprave, in izrazil prepričanje, da slovenskim osvobodilnim bojem zgodovina ne bo imela težav. Prav borci narodnoosvobodilnega boja so bili tisti, je menil dr. Matjaž Kmecl, ki so v pravem času z vero v slovensko življenje stopili na pravo stran zgodovine in evropskega svobodnjašega duha, in pripomogli k temu, da so najpogumnejši verzi Zdravljice, ki jo je slovenski človek kot cenzor nekoč pohabil, danes verzi naše himne. Bila je to seveda tudi priložnost, da se omeni dosežke partizanskega tiskarstva z njenim nedvomnim biserom: lepotnim natisom Prešernove Zdravljice v Davški grapi, katere nedavno izdani faksimile so lahko udeleženci na tem zborovanju kupili. In da ne pozabimo še sami nase: med dosežke partizanskega tiskarstva sodi tudi rojstvo našega časopisa, katere 50. obletnico smo praznovali nedavno.