deljevih biografov zasmehovana celo od bolniških sester, ker je vzgojila komunista. Tudi Pepca je bila politično angažirana. Ko je bila leta 1940 zaprta v Bileći, zloglasnem zaporu za komunistične aktiviste, je Kardelj soprogi pisal dolga pisma o vsem mogočem, a jo tudi nenehno bodril, opogumljal in politično motiviral. Pepca je bila delavka, on pa izobraženec, zato je čutil potrebo, da jo tudi dodatno izobrazi. Edvard Kardelj je končal učiteljišče. Že med obiskovanjem učiteljišča sta se z Borisom Kidričem spoprijateljila z brati Kozak in pri njih v krožku študirala marksistično literaturo. Po končanem šolanju na učiteljišču ni dobil redne službe, le za kratek čas je učil v neki podružnični šoli nad Litijo, ves pa se je predal delovanju v tedanjem maloštevilnem komunističnem gibanju v Sloveniji. Zaradi politične dejavnosti so ga konec leta 1929 za dva meseca zaprli, februarja naslednje leto pa ga je v Ljubljani aretirala beograjska policija in ga odpeljala v beograjski zapor Glavnjača, kjer je preživel huda mučenja. Razmere v zaporih in ravnanje s političnimi zaporniki je opisal ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču, ki je nato ameriško javnost seznanil z ravnanjem jugoslovanske policije. Kardelj je bil obsojen po zakonu o zaščiti