Objava sodbe je v OZ uvrščena v drugi oddelek - povzročitev škode, sedmi odsek - povrnitev škode, poglavje pet - povrnitev nepremoženjske škode. Uzakonja jo določba 178. člena OZ, ki določa, da če gre za kršitev osebnostne pravice, lahko sodišče odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. Objava sodbe je tako ena izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode za primer kršitve osebnostne pravice. Za izrek objave sodbe je potreben oškodovalec in oškodovanec, kršitev osebnostne pravice oškodovalca ter škoda. Kršitev osebnostne pravice mora biti takšne narave, da predstavlja pravno priznano nepremoženjsko škodo. Zraven tega pa je pri izreku objave sodbe potrebno opraviti tudi presojo, da objava sodbe ne gre na škodo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (178. člen v zvezi z drugim odstavkom 179. člena OZ). Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč v predmetni zadevi ni vzdržen prvostopni izrek "toženca sta nerazdelno dolžna objaviti to sodbo v prvi izdaji dnevnika po pravnomočnosti sodbe". Tak izrek, po katerem se naj objavi celotna sodba (uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk), ki obsega 7 strani A4 formata, ima penalno naravo, kar ni namen odškodninskih sankcij. Zraven tega ima objava sodbe v sredstvih javnega obveščanja namen obveščanja javnosti o nekem sodnem sporu in tako mora biti obvestilo za javnost v sorazmerju z vsebino spora. Po zatrjevanju tožbe je za tožnika v protestnem pismu neresničen zapis "sodba je bila razveljavljena leta 1996 na predlog tedanjega generalnega državnega tožilca kot poprava krivic tako, da je umaknil obtožnico kljub vsem argumentom", za žaljiv pa "ne smemo prezreti, da je razveljavitev sodbe politično motivirala, še zlasti, ker je A.D., veteran slovenskih domobrancev, to je kolaboracije, to javno zagovarjal že med opravljanjem funkcije generalnega javnega tožilca. Čeprav je bila kolaboracija (brez izjeme!) po nürnberških zakonih opredeljena kot zločinska dejavnost. S tem postopkom je ne samo zlorabil svoj položaj, marveč se je tudi osebno opredelil do vojnih zločinov". Glede na tako zatrjevanje tožeče stranke je objava celotne prvostopne sodbe, upoštevaje objektivno pomembnost spora (članek v rubriki) v nasprotju z določbo 178. člena OZ in drugega odstavka 179. člena OZ ter v nasprotju z interesom javnosti glede obveščenosti o pravnomočni in dokončni sodbi. V tej smeri bo moralo prvostopno sodišče, seveda le v primeru obsodilne sodbe (civilni delikt organa društva - prvi odstavek 148. člena OZ, pravno priznana škoda - 178. člen OZ in drugi odstavek 179. člena OZ), upoštevaje načelo dispozitivnosti strank (2. člen ZPP) ustrezno oblikovati izrek sodbe.