Parlament je pri nas, vsaj tako pravijo, najvišja oblast. Toda že nekaj časa govorijo tudi, da je ta oblast postala le formalna, navidezna, kajti državni zbor zares le potrjuje prej in drugje sprejete odločitve. Že prej močno načetega s kolobocijami okrog referendumov naj bi ga nova vladajoča koalicija v kratkem času nepopravljivo spremenila v pomožno orodje uresničevanja svojih interesov. V eno od vladnih delovnih teles, kot je zadnjič nejevoljno poočital poslanec krščanskih demokratov Miroslav Mozetič. Nekajmesečno ponižno čakanje na stališča vlade o resda vročih in politično kočljivih, a tudi neodložljivih zadevah, kot sta poskusa popraviti denacionalizacijski zakon, da bo račun za današnje in bodoče davkoplačevalce znosnejši, in končno formalno urediti penzije oficirjev nekdaj skupne jugoslovanske armade, naj bi celo nepopravljive optimiste moral prepričati, da se čas, ko je bil parlament središče političnih dogajanj, nepreklicno izteka. Po napovedih realistov namesto slavnega časa prvih let po osamosvojitvi, ko so bile vse oči zares uprte v parlament, ki je takrat odločal o usodnih in pomembnih stvareh, prihaja obdobje, ko bo politični pomen državnega zakonodajalca vsak dan manjši. Prava politika naj bi se po tej teoriji vse bolj selila drugam, recimo v finančne lobije, v svet velikega kapitala in morda še v zbornice.