Zmešnjava je dosegla vrhunec, ko je v torek podpredsednik parlamenta Jorge Castro podal državnemu tožilstvu kazensko ovadbo proti 50 odstavljenim poslancem zaradi suma upora proti državi, za kar je predviden preventivni zapor še pred procesom. Zato je doslej 14 poslancev zbežalo v sosedno Kolumbijo, kjer so zaprosili za politično zatočišče. Vmes je posegel predsednik Correa s prošnjo, naj sodna veja oblasti ne zaostruje razmer. Po starem in preizkušenem receptu ima zdaj ekvadorska desnica, ki je bila potolčena na referendumu, dve možnosti: ustaviti Correo, ki ji namerava odvzeti »izborjene« politične privilegije, ali zbrati čim več kandidatov za ustavodajno skupščino. Gotovo si bo prizadevala – z izzivanjem in kršenjem ustave ali z ustvarjanjem politične krize, ki bi terjala vojaško posredovanje – odstaviti Correo, kot se je v preteklosti zgodilo že trem bivšim predsednikom. Druga alternativa, boj za sedeže v ustavodajni skupščini, se zdi bolj rezervna varianta, čeprav jo bodo volili, da pripravi novo demokratično ustavo, ki bi odpravila kolizijo med različnimi vejami oblasti in politizacijo sodstva in ustavnega sodišča.