Izvirno stališče Skupnosti muzejev Slovenije in slovenskih muzealcev je, da bi potrebovali samostojni muzejski zakon po vzoru knjižničarskega ali arhivskega in po vzoru nekaterih držav, ki ga imajo, vendar za to nikoli ni bilo političnega konsenza. Za novi zakon smo predlagali, da bi natančneje urejal naloge in status muzejev. To je tudi storil, vendar bi lahko bolje. Muzeji so specifične ustanove, ker imajo dvojno vlogo: hranjenje, raziskovanje in dokumentiranje gradiva na eni strani in interpretacija tega v različnih oblikah, med katerimi je razstava najbolj tipična. Brez razstav ni muzeja in njegove pomembne izobraževalne vloge. Stik z okoljem in publiko, ki jo nagovarja, je temelj muzeja – torej komunikacija –, zaradi česar muzej ni arhiv in ni zavod za varstvo dediščine, in zato bi morale biti za dediščino v muzejih in za muzeje kot ustanove stvari regulirane v skladu s to vlogo. V predlogu zakona to velja za nacionalne muzeje, za druge pa ne.