“Politika blokade v Evropski uniji je popolnoma nesprejemljiva, obupno slaba. Treba se je vrniti k zdravemu pragmatizmu. Ne le da politiko uporabe veta preprečujejo glavne pravne določbe skupnosti, s tem bi postal vprašljiv tudi temeljni politični konsenz celotne integracije.” S temi besedami je neki evropski politik leta 1996 na nekem pomembnem političnem srečanju v Avstriji kritiziral odločitev britanske vlade in premiera Tonyja Blaira, ki sta v tistem času zaradi bojkota uvoza britanske govedine zagrozila z blokado institucij EU. Ta politik je bil nihče drug kot takratni zunanji minister in sedanji predsednik avstrijske vlade Gerhard Schsel. To je bil čas, ko se je Avstrija zavzemala za Evropo s trdno povezano “sredico”, znotraj katere je želela biti “motor” in partner “francosko-nemške osi”. Štiri leta kasneje je avstrijski premier postal ognjevit zagovornik uporabe veta v evropskih institucijah. V zvezi s tem naj bi v Avstriji kmalu razpisali celo posvetovalni referendum. Zamisel, ki je zrasla na Haiderjevem zeljniku, so zelo hitro pograbili prav v Schslovi ljudski stranki (VP).