Ko je dr. Franc Rode preteklo nedeljo zadnjič zapuščal stolnico v vlogi metropolita, je darežljivo vračal pozdrave in dobrikanja. Pozorni obiskovalci niso spregledali, kako je dr. Bajuk čakal, da ga bo dr. Rode pozdravil vsaj z rahlim priklonom glave. Toda to se ni zgodilo. Dr. Rode je ledenomrzlo šel mimo prvaka NSi in tako tudi javno pokazal, da nista ravno velika prijatelja. Presenetljivo je namreč manj znano, da je med slovensko skupnostjo v Argentini dr. Bajuk veljal bolj za svobodomiselnega levičarja kot desničarja. To je s svojo nenaklonjenostjo do njega dokazoval tudi poslanec prejšnjega sklica parlamenta, argentinski magister teologije Marjan Schiffrer, ki je prišel v državni zbor z nacionalne liste Peterletove stranke. Nikdar pa ni hotel stopiti v Novo Slovenijo. Dr. Bajuk je sicer že zelo zgodaj zapustil Argentino, služboval po svetu in se kot eden redkih z veseljem in srcem za vedno naselil v Sloveniji. V parlamentu je oster, pravi govornik opozicije, vzkipljiv in temperamenten, toda vedno dovolj natančen in vljuden, da medvojnih in povojnih političnih nasprotnikov nikdar ne obklada z neprimernimi izrazi (kar je domena poslanca, tudi povojnega političnega izseljenca dr. Jožeta Bernika, ki je na maši v čast dr. Rodetu hodil v ogrinjalu malteških vitezov). In šele zdaj se je jasno pokazala prizadetost dr. Bajuka, ko je v parlamentu ostro protestiral proti posplošenemu govorjenju o hitlerjancih. Dr. Bajuk in njegova stranka so torej privrženci kultiviranega in spoštljivega katolištva, in ne poveličevanja klerikov, kar goji skrajna desnica. Zato so povsem jasni namigi, da so odnosi znotraj Koalicije Slovenija že močno izrabljeni in bi jih lahko generalno obnovila le zmaga na volitvah.