politik, velik domoljub, ki je na koncu celo veliko storil za slovensko samostojnost. V političnem pogledu bolj desno usmerjeni pisci pa ga označujejo kot »eno največjih političnih pošasti v povojni zgodovini«. Dolanc je bil nedvomno eden najvplivnejših slovenskih politikov v slovenski in jugoslovanski zgodovini. Kot človeka, ki je politični sistem razumel izključno kot prostor obstoja ene, enotne in centralizirane komunistične partije, so ga označevali kot politika, ki je »stvari videl v pravi luči, vendar vselej z desetletno zamudo«. Dolanca so namreč izstrelili v sam vrh jugoslovanske politike v času, ko je unitarizmu pohajala sapa in je v ospredje vse bolj odločno stopal federalizem. Dolanc naj bi bil tako že na samem začetku svoje kariere »zastarel model«. Dolanc tudi ni bil liberalen politik. Pustimo ob strani iskrenost, s katero se je kot univerzitetni partijski sekretar pridružil študentskim nasprotovanjem sovjetski zasedbi Češkoslovaške. Jugoslovanska politika SZ sicer ni bila naklonjena in sam Leonid Brežnjev je kasneje odkrito spraševal, »zakaj tovariš Stane ne mara Sovjetske zveze«, a hkrati si oblast ni mogla tako odkrito želeti študentskih protestov, ki bi lahko hitro zahtevali še