In kakšni so odgovori ter predlagane rešitve? Naj Rome strpamo, z vsem številnim potomstvom, v geta ali pa jih asimiliramo, kot je treba, odpadke pa skrbno zakopljemo in upamo, da bo naslednjih 300 let srečnih in mirnih, dokler njihov nivo sevanja ne pade na stopnjo naravnega sevanja? Prav napovedovanja prihodnosti, analize, soočenja, demonstracije polne parol, so bile mamljive vabe za zanimivo paleto posebnežev, uveljavljenih intelektualcev in nevladne organizacije. Povzdignili so svoj glas – malo zares, malo pa najbrž tudi za samopromocijo, saj je priložnosti zanjo vse manj. Pri Romih so se odločno oglasile in angažirale tudi politične stranke, tiste pa, ki so se kdaj oglasile glede nuklearke in njenih odpadkov, so počasi potihnile, določeni protagonisti najbolj glasnih akcij pa so se raje vklopili v sistem. Vsi vedo, da je pri jedrskih rečeh tačas »bolj zdravo« biti zraven kot out. Zanimivo je pogledati, kje so najbolj “problematični” Romi? Na jugovzhodu Slovenije! In katere izmed osmih občin po Sloveniji so seveda ostale na seznamu kot najbolj samoumevne gostiteljice NSRAO odpadkov? Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica – spet jugovzhod kakopak. Med romsko in jedrsko nadaljevanko, tudi v tako karikirani primerjavi, vendarle ostaja zelo pomembna razlika. Romi za sabo nimajo pravega, trdno stoječega zaveznika, saj njihova »specifična vrednost« očitno ni dovolj velika, razen morda za potrebe sprotnega preživetja politične opozicije. Medtem pa imajo odpadki »na svoji strani« enega najmočnejših lobijev na svetu, ki za njihovo družbeno sprejemljivost lahko naredi neprimerljivo več. Kljub temu sta bili obe tematiki za zdaj še (pre)težak kamen za vratom države in vsake oblasti. V kateri smeri je pričakovati rešitev? Na razpisu za lokacijo odlagališča NSRAO sta se prijavila celo dva lastnika zasebnih zemljišč! Sklepam, da zaradi denarnega nadomestila. Tudi za družino Strojan se je našla dobrotnica s prazno hišo, a kaj, ko se jih sosedje bojijo kot vrag križa. Morda bi ob finančno močnejšem zalogaju, ki bi ga ponudila država, tudi družino Strojan kak krajan sprejel na svoje dvorišče? Seveda pa to ne bi bilo dovolj. Tudi sosedom bi bilo potrebno zagotoviti kakšno odškodnino v obliki (trajne?) rente. A kdo bo končno in dovolj objektivno izračunal, koliko daleč seže potencialno negativni vpliv ene romske družine? In kaj, ko bo takih družin več? Maruša Mavsar