IZŠTEVANJE KRŠITEV Resnica je pravzaprav nekoliko drugačna. Če ogledamo nepristranska poročila priznanih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic, lahko hitro ugotovimo, da je med kršitelji precej zelo raznolikih držav. V letnem poročilu Mednarodne helsinške federacije za lansko leto je to očitno. Po podatkih te nevladne organizacije v Albaniji zatirajo politično opozicijo, omejujejo svobodo tiska, lustrirajo in zatirajo manjšine; avstrijski azilantski zakoni so pod evropskimi standardi, njihova policija pa dobiva široke možnosti prisluškovanja; Čehi so razočarali s slabim zakonom o tisku in naraščajočo ksenofobijo; v Grčiji policija toži ljudi, ki kritizirajo grško zunanjo politiko do sosedov; v Moldoviji še zmeraj izginjajo politični nasprotniki; na Poljskem ljudi brez zakonskih podlag za dolga leta zapirajo v preiskovalne zapore; V Veliki Britaniji omejujejo svobodo tiska in policiji dopuščajo nelegalne preiskave; v Turčiji morijo politične nasprotnike in preganjajo "separatistično propagando". Celo Združene države Amerike so daleč od odlične ocene; človekoljubi jim očitajo diskriminacijo manjšin, smrtno kazen, nehumano postopanje z zaporniki, nasilje na mejah, diskriminacijo žensk in celo omejevanje svobode izražanja. Prav zato poročila State Departmenta niso najbolj objektivno merila za ocenjevanja stopnje spoštovanja človekovih pravic. In ne samo zato. "Združene države so so velesila s številnimi interesi po svetu, med katerimi so človekove prvice samo eden in niti ne najpomembnejši interes. Združene države zato ne morejo dosledno ščititi človekovih pravic, ne da bi se zato znašle v položaju, ko morajo svoje interese prezreti," je o tem problemu zapisal nek pronicljiv ameriški teoretik. Povedano drugače; slabe in dobre ocene State Departmenta niso odvisne samo od dejstev, pač pa v enaki meri tudi od ameriških političnih interesov.