"Poleg nedvomne umetniške vrednosti, Pečarjevega nenadomestljivega mesta v razvoju slovenskega portreta in portretne karikature, pa moramo poudariti še njegov pomen v kulturni zgodovini. Navsezadnje nam je prav Borut Pečar, kljub goram fotografske in filmske dokumentacije, ohranil najbolj neposredno in prizadeto pričevanje o naših sodobnikih, o vodilnih politikih, javnih in kulturnih delavcih, o umetnikih, o znanstvenikih, o športnikih, o ljudeh, katerih skromno, skoraj neopazno delo je vendarle bistvena osnova vsega življenja. Njegove klasišne skupinske podobe - portreti Prešernovih nagrajencev, ansamblov, uredništev in pa športnih in podobnih ekip - so tudi pričevanja o medsebojnih razmerjih med ljudmi in tudi o različnih političnih konstelacijah našega časa. Vse to opredeljuje Boruta Pečarja kot prizadevnega kronista in angažiranega umetnika, ki je prispeval k temu, da je neki periferni likovni medij postal enakovreden monumentalnejšim panogam, še pomembnejši pa je njegov prispevek k demokratizaciji umetnosti, k njeni desakralizaciji in njenemu prodoru na nova področja. Obenem pa je obogatil tudi slovensko novinarsko prakso. In ne nazadnje, s svojimi političnimi karikaturami komentira aktualna dogajanja na kritičen in prizadet način."