Priznam, nekaj manipulacije z "lokalci LDS" sem si res privoščil. Z dobro mero ironije in cinizma sem jim prodal zgodbo o pripravljenosti kandidiranja na njihovi listi in resnično si nisem mislil, da jo bodo vzeli za suho zlato. Prepričan sem bil, da bodo ti vaški politiki vendarle imeli toliko smisla za humor in politične modrosti, da bodo spoznali ta "nateg." Ob tem smo se pozneje s prijatelji večkrat hihitali, posebej ob spremljanju nekaterih političnih karikatur, ki so začutile, da bi lahko svoji centrali v Ljubljani kaj pomembnega sporočale. Najbolj zabavne so seveda bile intervencije Petroviča. Moram odkrito priznati, da imam včasih zaradi tega nekaj slabe vesti, ki pa mi jo takoj prežene spoznanje, naj se vendarle ne gredo politike tisti, ki nimajo niti kančka politične lucidnosti. Nekaj prijateljev (kar pa Petrovič seveda ni, čeprav se je nekje v svojem tekstu za to celo oklical) je že dolgo vedelo, na kateri listi bom kandidiral, če se bom za ta korak sploh odločil. Kajti le kako bi lahko kandidiral na listi stranke, ki je v tej državi ustvarila razmere, da se nekaznovano zgodi atentat na javno besedo. Vladajoča elita je ustvarila razmere, da se mora danes tožilka, ki na sodišču zastopa primer Petek, prevažati v blindiranem vozilu. Pazite: v letu, ko smo stopili v EU in Nato, mora policija zagotavljati varstvo za tožilko Elizabeto Györkös. Vladajoča elita in slovensko preiskovalno novinarstvo pa molčita. Ko sem napovedal kandidaturo, pa so se hitro aktivirale sile, ki spet kličejo po linču, kar je morebiti tudi že prva napoved likvidacij političnih nasprotnikov, o kateri je pred desetletjem govoril takratni predsednik države Milan Kučan.