Borut Pahor vodi kampanjo iz hiše v rezidenčni četrti. Vzdušje v njej bolj spominja na prostore študentskih gibanj kot pa vodilne opozicijske stranke. Pahorju je nekaj tednov predvolilne kampanje odvzelo žar, s katerim je nastopal pred njo. Trudil se je prepričati, da njegovo osebno počutje v ničemer ne vpliva na politične ideje in potek boja za oblast. Gospod Pahor, kako se počutite danes?Bolje. Zadnji mesec pred volitvami je tisti odločilni mesec, ko se nagovarja in pridobiva zlasti neopredeljene volilce. A vas ta zadnji mesec nekako ni. Je breme morebitnega mandatarstva za vas pretežko? Imate občutek, da me ni bilo? Mogoče me ni bilo tri, štiri dni, čeprav tudi to ne drži. Niti en dan nisem obležal v postelji, tako da sem normalno opravljal svoje naloge. Nasprotno, niti na počitnice nisem šel, zato da smo delali vse, kar je potrebno za uspeh.No, na soočenju o Patrii vas ni bilo.Tudi niso bili povabljeni predsedniki strank. Lahko so prišli, če so želeli, a mi smo se odločili, da gre na soočenje nekdo, ki se je s to temo ves čas ukvarjal.Pred tem pa ste imeli nekaj ne najboljših nastopov. Enega. Tudi soočenje s premierjem Janšo ni bilo ravno najbolje ocenjeno. Pojavlja se torej ocena, da izgubljate ravno v odločilnem zadnjem mesecu.Delam vse po svojih najboljših močeh. 21. septembra bomo vedeli vse. Če omagujete že mesec pred volitvami, kako boste potem štiri leta vodili vlado?Opravljam dela po svojih najboljših močeh. Vmes sem dobil vnetje ledvic, ki se je kuhalo nekaj časa. Zdaj se regeneriram in prihajam v polno formo. Je bolezen posledica vašega načina življenja, red bulov? Brali smo vaše izjave o odvisnosti… O odvisnosti sem govoril v pozitivnem smislu, o pozitivni navezanosti na šport, ki je bila mogoče za moja leta malce pretirana in jo je treba zdaj postaviti v meje zmernosti.Torej ne gre za preveliko psihično breme?Ne, saj so to ne nazadnje moje tretje volitve.Že, a še nikoli niste bili v tako težki vlogi.Gotovo, vendar naj vas to ne zavede in tudi javnosti ne. To sem pričakoval in sem, ko sem se lani odločil, da stranko popeljem na parlamentarne volitve, vedel, kaj me čaka. SDS vas je v zadnjem času prehitela za nekaj odstotkov. Načrtujete zdaj kakšen velik projekt, veliko zgodbo, ki bi rezultat obrnila v vašo korist? Kaj bo vaš zadnji adut pred volitvami?Ljudem bom skušal pojasniti, da smo na križišču. Na neki način sicer to predstavljajo vsake volitve, te pa morda še posebno, saj ne predlagamo le nekaj drugačnih programskih orientacij, ampak tudi konceptualni prelom, ki po mojem mnenju pomeni preskok ovir. Slovenija se bo s tem postopoma tudi v pogojih poslabšanja gospodarskih okoliščin pomikala v smeri razvitega sveta. Katerih ovir?Mislim na dve. Ena je prevelika teža politike in prevelik vpliv politike v slovenskem družbenem življenju. Druga pa prevelik plen zmagovalca volitev znotraj te politike. Če ti dve oviri preskočimo, če naredimo politiko manj vplivno, če pustimo kriterij politične lojalnosti in uveljavimo kriterij sposobnosti, se mi zdi, da se tu odpira okno prihodnosti, ki je bolj na stežaj odprto, kot se zdi. Osrednji politični dogodek zadnjih dni je bila seja državnega zbora o Patrii. Ste tam zmagali ali izgubili?Predlagali smo, da te seje sploh ne bi bilo. A je bila in je bila takšna, kot si jo lahko predstavljamo deset dni pred parlamentarnimi volitvami. Ta seja je bila nepotrebna, ni bila prostor, ki bi razčistili vprašanja, ki begajo javnost. To se pravi, da SD projekt Patria ni uspel? Premier Janša je prepričan, da gre za konstrukt, za katerim stojijo vaši ljudje. Še enkrat moram kategorično zavrniti trditve oziroma žalitve, da za to domnevno zaroto stoji socialna demokracija. Kako pa si vi razlagate dejstvo, da je ena oddaja na finski televiziji postala osrednji problem slovenske politike?Tiska ne komentiram. Ne slovenskega ne tujega. In v tem smislu se tudi do oddaje finske televizije ne opredeljujem. Razen da še enkrat zatrdim, da sem zanjo prvič slišal, ko sem se prejšnji ponedeljek vračal s soočenja na nacionalni televiziji. Pred tem sploh nisem vedel, da oddajo snemajo. O medijih ne dajem sodb in mislim, da prispevek v medijih ne more biti predmet politične obravnave v parlamentu. Po mojem ne more biti niti predmet diplomatske note. Toda po prepričanju predsednika vlade so avtorji celotnega škandala člani vaše stranke. Kolikor vem, je v tej oddaji sodeloval samo kolega Cvikl kot bivši predsednik preiskovalne komisije. Se vam ne zdi, da so bivši člani LDS, ki so prebegnili k vam, breme za SD: Tone Rop je sprožil afero o dogovorih Janše in Sanaderja o incidentih v Piranskem zalivu, Milan M. Cvikl nastopa pri Patrii… Vam je kaj žal, da ste jih pritegnili v svoje vrste?Ne. Jaz raje kot o bremenih razmišljam o priložnostih. Ko smo se odločili za sodelovanje z njimi, sem videl priložnosti, da ljudje, ki imajo izkušnje in znanje, to dajo na razpolago za uspeh naše stranke. V dobrem in slabem. Tega sodelovanja ne obžalujem. To so ljudje, ki imajo glavo na svojem mestu, govorijo po svoji vesti. Lahko se z njimi strinjam ali ne, a kot poznate moje stališča, poslanci niso vezani na navodila in imajo pravico do lastnega stališča. Tudi če je drugačno od mojega in strankinega. O vas se govori kot o vodilni osebi levice na Slovenskem. Kaj je levica, ki jo predstavljate?Smo v obdobju redefiniranja pojma levice. Če pogledate, kako javnost razume usmeritev levo ali desno, boste ugotovili, da jo zaznava s precej zastarelimi označevalci. Katerimi?Odnos do polpretekle zgodovine, denimo. Mislim tako na odnos do NOB kot na čas po njem do demokratičnih sprememb. Pa odnos do Cerkve in do vloge Cerkve. To se mi zdi, da so zastareli označevalci. Živimo v času preoblikovanja, ko bo prišlo do ponovnega definiranja levice. Prizadevam si za reformno levico kot politični projekt in stremljenje tistih, ki hočejo neko pravično in dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo.S tem sebe definirate kot levičarja?Seveda.Ste v manjšini. V Evropi je močna levica na oblasti samo v Španiji.V bistvu levica v Evropi ta hip ni popularna. Ne zna odgovoriti na izzive, ki jih daje desnosredinski populizem.Se počutite osamljenega?Ne. Tako kot evropska levica tudi slovenska levica ta hip redefinira svoja stremljenja. Je pa Slovenija zagotovo v najbolj naprednem toku evropske levice. Hkrati pa v toku evropske levice, ki zaporedoma izgublja volitve. Kaj ponujate?Ponujamo odgovor na vprašanje, ki se zastavlja: kdo je v pogojih poslabšanih gospodarskih okoliščin sposoben dosegati uspešno ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. Tradicionalna levica izgublja tam, kjer je od osemdesetih let naprej na to dilemo odgovarjala tako, da je v prvi vrsti tematizirala socialno državo. Manj se je zanimala za njeno vlogo pri kreaciji pogojev za takšno državo, ki jo omogoča konkurenčno gospodarstvo. In tukaj je vedno delovala kot derivat ali pa kot korektor, recimo temu konservativne politike, ki so jo ljudje razumeli kot tisto, ki je sposobna ustvarjati. Tradicionalna levica se je predstavljala kot politična sila, ki je sposobna deliti. Poglejte uspešne levosredinske projekte. Poglejte Tonyja Blaira. Ali pa Schröderja. Ubranil je prvi mandat in za las izgubil drugega, vendar ne morete trditi, da je bil neuspešen. Če me torej sprašujete po vzorih, ga vidim ravno v obnašanju teh modernih reformnih levih sil. Ne gre jih kopirati, so pa predmet premisleka in navdiha.Nekoliko več konkretnosti bi bilo na mestu. Slovenija je postala postkomunistična država s preočitnim socialnim breznom. Kakšen je vaš odgovor na družbo, v kateri je en odstotek prebivalstva bogat, en del v najboljšem primeru ne živi dobro, srednji razred pa peša?Vlada je odgovorna za ustvarjanje makroekonomskih pogojev za konkurenčnost gospodarstva. Njena veliko bolj kreativna vloga pa so naloge pri socialnem dialogu. V mislih imam širok socialni dialog, ki ne poteka samo med delodajalci, sindikati in državo, ampak tudi med upokojenci in študenti. Priti mora do nekaterih dogovorov o dohodkovnih in drugih politikah, ki bodo zagotavljale sidra za makroekonomsko stabilnost v naslednjih štirih letih. Znižanje stopnje gospodarske rasti bo najbrž ob ukrepih Evropske centralne banke pripeljalo do znižanja inflacije. Treba bo sprejeti ukrepe, da po izteku konjunkture, ki ni bila enako naklonjena vsem slojem prebivalstva, v pogojih morebitne recesije ne bodo ponovno plačali cene socialno najšibkejši. Še vedno mislimo, da je treba v teh gospodarsko težjih okoliščinah voditi razvojno politiko, ne pa samo pasivne socialne politike. Jaz ne verjamem v to, da je mogoče to vprašanje rešiti s povečanjem socialnih transferjev. Mi lahko s pametno politiko socialnih transferjev, ki so bolj uspešno ciljani kot zdaj, rešujemo tiste, ki so najbolj izpostavljeni socialnim tveganjem. Prepričan sem, da je tukaj še manevrski prostor. V pogovorih z mojimi kolegi pa je dozorelo spoznanje, da se zaradi pričakovanih okoliščin v naslednjih štirih letih ne smemo zdaj vreči v neko obrambno pasivno socialno politiko, ampak v razvojno politiko in s tem ustvarjati dolgoročne pogoje za dvig konkurenčnosti in s tem tudi za socialno stabilnost.Država je vpletena tako rekoč v vse pore družbe. Oblast je etatistična, država se vpleta tako v kulturo kot v poslovne odločitve. V časih, ko se je država oblikovala, ste bili del politične oblasti. Ste soavtorji tega sistema.Seveda, a skladno z vplivom, ki smo ga imeli. V sedemnajstih letih tranzicije iz enega družbenega sistema v drugega je bila naša stranka kot koalicijski partner na oblasti sedem let. In to ne kot odločilen partner. To ni opravičilo, to je pojasnilo o našem dosedanjem vplivu. Pri čemer moramo priznati, da vsi zorimo skupaj s temi spremembami in vidimo, kje so bile storjene napake. Kje so bile storjene napake?Nekaj otroških bolezni demokracije je bilo nemogoče preprečiti. Če pogledamo primerljive države v srednji Evropi, vidimo, da nobena od njih ne more predstavljati šolskega primera prehoda brez napak. Tako v demokratičnem deficitu kot v socialni stratifikaciji ali v delovanju pravne države se čutijo napake, ki so rezultat otroških bolezni mladih držav. Tukaj gre bolj za vprašanje, kako hitro družbe zorijo, da prepoznajo napake in jih odpravljajo. Jaz sebe razumem kot politika, ki je napake pripravljen prepoznati in odpravljati. Zorenje, pravite. A Slovenija je izšla iz komunizma z razvito civilno družbo. Ponosni smo bili, da smo komunizem odpravili v osemdesetih letih in ne z revolucijo leta 1990. Tako so nas videli tudi drugi. Od Balkana do Bruslja. Šele zdaj se pogovarjamo v najbolj klasičnih postkomunističnih tranzicijskih izrazih. Kaj ste delali teh sedem let, ko ste bili na oblasti?Odgovoril bom tako kot problem vidim sam. Z vstopom v Evropsko unijo in Nato je bil zaključen zgodovinski lok od demokratičnih sprememb, politične pomladi do ustanovitve svoje države, sprejema nove ustave in drugih procesov. Zdaj se začenja neko novo obdobje, v katerem se še ni oblikovalo razvojno soglasje o prihodnosti. Tukaj so bili pomembni poskusi partnerstva za razvoj. Odsotnost soglasja pri stremljenju Slovencev za prihodnost seveda potiska v politično ospredje nekatera vprašanja, ki po mojem niso bistvena. Na ta vpraševanja odgovarjamo s formulami, ki so zgodovinsko preživele. In tukaj je treba pogledati naprej, ne nazaj. Pogledati, kje imamo v Evropi vzore, ki bi nam lahko bili navdih pri razvoju političnih tokov.Zadnjič smo na zboru za republiko slišali razlago, kaj druži levico. Sprejeli so namreč stališče, da je edina skupna točka, da izhajate iz bivšega režima. Kako komentirate to stališče? Vas z LDS in Zares druži še kaj drugega? Skupno točko vidim v našem pogledu na prihodnost, ne pa v koreninah glede preteklosti. Naši tekmeci imajo pravico presojati našo identiteto, imam pa tudi jaz pravico povedati, kako vidim naše zaveznike na levi sredini.Torej niste samo »Antijanša«?Ravno obratno. Še enkrat podčrtam: moja ambicija je, da storim vse za to, da se ljudje na volitvah 21. septembra ne bodo odločali proti sedanji koaliciji ali stranki premierja, ampak da se odločajo za Socialne demokrate kot alternativo. Vedno je v glasovih, ki gredo v prid opozicije, delež razočaranih. A glavna vsota glasov mora priti zaradi pozitivne opredelitve do našega programa, ne zaradi razočaranih ljudi. Do kod boste morali, če zmagate na volitvah, zamenjati kadre, da boste lahko realizirali svoj program, svoje načrte? V primeru našega uspeha bo izredno pomembno, da v čim krajšem času v javnosti pustimo dva vtisa. Prvi je, da se politika ne izreka o medijih, pa naj bodo še tako kritični do vlade. Upreti se je treba skušnjavi, da bi se za slabe rezultate ali za slabo javno mnenje poskušalo kriviti medije. To je prva stvar, ki nam mora uspeti, da bi spremenili to, kar je sedaj zelo moteče. Druga stvar pa je, da bi se utrdil upravičen vtis, da smo sposobni držati obljubo, kako zaradi zamenjave oblasti ne bo prihajalo tudi do zamenjav ljudi povsod tam, kjer ima država pravico ali možnost, da jih zamenja. Z zelo zadržano politiko zamenjav je treba pokazati, da lahko ljudje, tudi če so javno in jasno proti tej vladi, ohranijo svoje delovno mesto. In da si tudi želijo ostati in dobro opravljajo svoje delo, ne glede na to, da smo na različnih političnih ali svetovnonazorskih ravneh. To ne pomeni, da naslednja vlada ne bo zamenjala nikogar, morajo pa biti zelo utemeljeni razlogi, da bi se vlada odločila za te spremembe. Vlada to pravico ima, ampak po tej pravici mora segati izredno disciplinirano. Tukaj vidim priložnost za ustvarjanje drugačne mentalitete in atmosfere v letu po volitvah. Ampak kako se boste ubranili menjavam, če nenehno poudarjate, kako je sedanja vlada nastavljala slabe kadre? Če so ti tako slabi, jih je treba zamenjati. Mene o tem niste slišali izrekati sodb. To je prevladujoče mnenje v SD. Kot drugo, zaradi česar mislim, da se boste težko ubranili menjav, pa je, da je vaša hiša že polna ljudi, ki v primeru vaše zmage pričakujejo udobna mesta. Ta plenilska mentaliteta pa se bo v primeru zmage nedvomno še okrepila. Na konferenci julija letos sem v svojem uvodnem govoru kmalu po pozdravu dejal, da naša politika lahko uspe samo, če se tema dvema skušnjavama, o katerih sem govoril, upremo. V svojem govoru sem tudi povedal, da bodo pritiski, da bodo poskusi starega razmišljanja, plenilska mentaliteta. A šlo bo za to, ali smo se sposobni temu upreti ali ne. In še enkrat vam kategorično zatrjujem: razumem in vem, da je to test, na katerem ne bo padla samo neka druga politika, ampak koncept v celoti. Zato ni mogoče, da bi razmišljal o novi politiki na star način. Torej na tej točki obstanete ali padete.Natančno to sem rekel v svojem govoru na konferenci.In koliko časa računate, da boste obstali?Zelo dobro vprašanje. Ne vem, kako dolg bo ta mandat. Na Zboru za republiko leta 2004 sem dejal, da lahko zaradi nekaterih sprememb, ki so v tej državi nujne, so pa nepopularne, neka politika, ki si ni zastavila za cilj, da vlada za vsako ceno, ampak da izpelje nekaj reformnih projektov, po dveh letih tudi pade. To pravim tudi zdaj. Ampak pri volitvah gre za to, da se, če zmaga nova opcija, zamenja vsaj predsednika vlade. To bi verjetno, če zmagate, vendarle storili. Kaj pa, če ne boste mogli zamenjati predsednika vlade? Bi vstopili v veliko koalicijo s SDS?To vprašanje izhaja iz podmene, da sem od včeraj do danes spremenil stališče. Ne, že v preteklosti sem povedal, da so bili zunanji razlogi in naši interni premisleki, ki so dozoreli v spoznanje, da koalicija z demokratsko stranko sedanjega premierja Janše za Slovenijo v naslednjih štirih letih ni koristen politični projekt.Pa bi si upali prevzeti vodenje vlade, če bi bil Janša relativni zmagovalec volitev, a ne bi mogel sestaviti vlade?Odločitev o podelitvi mandata je suverena pravica predsednika republike in v njegovo odločitev ne bo nihče posegel. Lahko pa povemo željo. Naša želja in interes je, da danes, ko še ne vemo, kdo bo relativni zmagovalec teh volitev, povemo, da si želimo, da bi relativni zmagovalec dobil mandat in da ima možnost, da začne pogovore o sestavi vlade. Lahko se zgodi, da mu vlade ne uspe sestaviti, želim pa si, da ima pravico, da to poskusi. Če mu te vlade ne uspe sestaviti, kar ne bi bila nobena dramatična novost v evropski parlamentarni tradiciji, bi se lahko predsednik republike v drugem ali v tretjem krogu odločil, da podeli ta mandat nekomu drugemu. Samo v primeru, če ima relativni zmagovalec prej priložnost in je ne more izkoristiti, je potem politična atmosfera tako v državnem zboru kot v družbi dovolj naklonjena razmišljanju o alternativi: o tem, da sestavi vlado nekdo, ki sicer ni relativni zmagovalec, ima pa politično večino v državnem zboru. Če sva vas prav razumela, si v primeru, da bo levica imela absolutno večino, SD pa ne bo relativni zmagovalec, sestavljanja vlade ne bi upali prevzeti, dokler to ne bi spodletelo relativnemu zmagovalcu? To je moj pogled, saj se mi zdi zelo pomembno, da nova vlada, ko dobi zaupnico v parlamentu, še zlasti, če je ne vodi relativna zmagovalka volitev, začne s svojim delom v znosni politični atmosferi. Kjer ne bo očitkov o tem, da je kdo komu ukradel mandat ali zmago. V koaliciji se pojavlja vrsta kritik na račun alternativne ministrske ekipe, ki ste jo predstavili. Jo vi ocenjujete kot sanjsko ekipo?Ni sanjska ekipa in je tudi nisem tako predstavil. Gre za širši nabor stranke Socialnih demokratov za koalicijsko vlado. In to je najboljše, kar sem lahko dal javnosti kot obraz programa, ki smo ga sprejeli na konferenci. Po skorajda letu dni dela, ob sodelovanju številnih strokovnjakov, zato da javnost presodi, ali smo vredni zaupanja ali ne. So pa ti ljudje pokazali tudi določeno mero političnega poguma, da so se politično izpostavili, ne da bi imeli kakršnekoli garancije, da bo njihovo tveganje prineslo tudi rezultat. Boste vztrajali pri teh kandidatih, tudi če se vam po volitvah pridruži kdo, ki je bolj sposoben, a manj politično pogumen? Vključno z mano se dajemo v presojo javnosti. Volilci se bodo o meni odločali kot o kandidatu na volitvah, o drugih – večina se ne poteguje za poslanske sedeže – pa se bodo odločali in presojali skozi pohvalo in kritike v javni razpravi.Ste bili pri vključitvi Božidarja Voljča v ministrsko ekipo dosledni pri svoji politiki? Ne nazadnje je bil pred 12 leti s strani vaše stranke deležen interpelacije.Področju zdravja smo tako v programskem kot v kadrovskem smislu namenili izredno pozornost. Imel sem dve možnosti. Prva je, da bi med sodelavci poiskal nekoga, ki je zlasti menedžer, in okoli njega predlagal ekipo strokovnjakov, ki imajo tudi politične izkušnje. Ali pa, da se odločimo za politično izkušenega človeka, ki bo obdan s kompetentnimi menedžerji. Odločil sem se za drugo varianto. Na področju zdravstvene politike smo namreč napovedali reformo in pojavilo se je vprašanje, kdo bi lahko najbolje upravljal to reformo. Po številnih posvetih je bil odgovor: dr. Voljč. Ne glede na to, da sva na prvem pogovoru ugotovila, da obstaja iz zgodovine naših odnosov tudi vložena interpelacija iz leta 1996. Toda Slovenija je majhna država in naš krog talentov je omejen. Prav v izkušenem politiku, ki je hkrati tudi strokovnjak na svojem področju, pa vidim dovolj dobro mešanico potrebnih referenc za nekoga, ki bo upravljal reformo. Na začetku našega pogovora smo govorili o tem, da vas v zadnjem času nekako ni zaznati. Se vam ne zdi, da vas kot aktivnejši sogovornik prehiteva predsednik Zares Gregor Golobič? Da vas morda v zaznavanju ljudi celo vse bolj izpodriva z mesta liderja na levici? Najprej glede mojega načina. Rekel sem in pri tem ostajam: ali zmagate na zmeren način in potem lahko na zmeren način tudi vodite vladno politiko ali pa se odločite, da vam je uspeh na volitvah tako pomemben, da ste pripravljeni posegati po vseh sredstvih za njegovo dosego. Jaz tega nisem pripravljen. V bolj krčeviti bitki, ki se je pred našimi očmi začela odvijati v finalu tega mandata, ni šlo za to, da nisem imel moči, da bi se vpel v ta konflikt, temveč nisem želel biti del tega. Ker ne verjamem, da je mogoče znotraj tega pokazati tisto drugačnost, ki jo želim predstavljati. Kar se tiče kolega Golobiča, pa bodo ljudje na volitvah presodili in vsakemu od naju odmerili svojo politično težo. In v skladu s tem se bova tudi obnašala. Zame je pomembno, da se dovolj dobro razumeva, da sodelujeva, čeprav sva si na neki način tudi tekmeca. Ampak da nihče od naju z najinim ravnanjem ne onemogoča uspeha drugega. Jaz mu privoščim, da je uspešen.Je veliki adut, na katerega boste še igrali pred volitvami, podpora koga od pomembnih politikov: Milana Kučana, Zorana Jankovića, morda celo predsednika države Danila Türka? Sleherna podpora je dobrodošla. Jo pričakujete?Od uglednih ljudi ne gre nikoli pričakovati neke podpore, ampak jo izrečejo, če menijo, da je kdo vreden zaupanja.orut Pahor vodi kampanjo iz hiše v rezidenčni četrti. Vzdušje v njej bolj spominja na prostore študentskih gibanj kot pa vodilne opozicijske stranke. Pahorju je nekaj tednov predvolilne kampanje odvzelo žar, s katerim je nastopal pred njo. Trudil se je prepričati, da njegovo osebno počutje v ničemer ne vpliva na politične ideje in potek boja za oblast.