Odlični pevec Waldemar Bastos, ki postaja najpopularnejša aktualna angolska zvezda, je po svoje nadaljevalec Bongovega glasbenega izročila, čeprav je po vplivih in pristopih, ki jih je mogoče razbrati v njegovih skladbah, veliko bolj transnacionalen, saj gre v njih za mešanico centralnoafriških, brazilskih in portugalskih sestavin. Svojo kariero je začel s sodelovanji z brazilskimi glasbeniki, jo utrdil na Portugalskem, nato pa se je vrnil v domovino kot že priznan ustvarjalec. Album "Pretaluz" je njegov četrti. Posnel ga je v ZDA ob producentskem vodstvu znanega Artoja Lindsayja za novo založbo Luaka Bop (nekaj spremnih vrstic zanj je spisal David Byrne). Ni več dvoma, da mu bo ta album zagotovil mednarodno slavo. Panafriški zvok (in zasedba) na njem, s primesmi brazilskega sentimenta in z briljantno izvedbo vseh devetih skladb, ki so tematsko zbirka ljubezenskih pesmi, socialnih opažanj in političnih komentarjev - vse to nezadržno potegne poslušalca v zvočni tok, intenzivnost instrumentalne igre ter magičnost Waldemarjevega glasu pa ne popustita od začetka do konca. Sam je avtor skoraj vseh skladb in besedil zanje, kadar pa to ni, gre za uporabo tradicionalnega gradiva.