In če se vrnem nazaj k izhodišču, ko se kar naprej ugotavlja, da ta država Slovenija nima vizije, se nam seveda kar sama razkrije ta temeljna razlika med tem, kar sem opisoval kot državo z vizijo, ki je bila za Pirjevca pa tudi za vse nas policijski pendrek, in med tako državo, ki je sprejela edino možno politično odločitev in razmejitev leta l992, ko je bilo jasno izrečeno, da je čas velikih idej minil in da za vodenje države prihaja čas majhnih zamisli, majhnih besed, idej in korakov. Ti, ko so izrekli te misli, so razumeli, da sploh ni bistveno, če je osamosvojitvena desetdnevna bitka trajala samo deset dni, bistvena je bila odločitev za samostojnost, saj je bil ves slovenski narod do zadnjega Slovenca odločen za izpolnitev tistih verzov, ki jih citiram ves čas, da jih ne bom še enkrat. Slovenci so bili namreč ob tej svoji odločenosti brez najmanjše patetike pripravljeni do zadnjega žrtvovati svoje imetje in svoje življenje za samostojno državo.