raziskovanje javnega mnenja, ki deluje pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ljudje se umikajo od tistih strank, ki veljajo za poraženke volitev. Tako se je po 3. oktobru, dnevu volitev, podpora LDS znižala z 21 na 15%, podpora SDS pa se je povišala s 17 na 24%. Volilni izid je vplival tudi na oceno sposobnosti in pristojnosti Antona Ropa in Janeza Janše. V LDS so po volitvah nastali notranji spori, ki naj bi jih rešili oz. umirili po kongresu stranke, v začetku leta 2005. Osti kritik so najbolj uperjene zoper predsednika LDS Antona Ropa. Jožef Školč meni, da bi morala Anton Rop in podpredsednik stranke Slavko Gaber, ki je vodil tudi njen volilni štab, odstopiti. S tem soglaša tudi generalni sekretar vlade Mirko Gaber, ki poudarja, da bi bil Ropov odstop ali vsaj ponudba odstopa po objavi volilnih izidov moralno dejanje. Generalni direktor RTV Slovenija posumil, da mu prisluškujejo K odmevnejšim in aktualnim dogodkom v Sloveniji sodijo tradicionalni dnevi novinarjev, ki so se danes, 4. novembra, pričeli v Ankaranu. Trajali bodo do sobote. Slovenski časnikarji se pri svojem delu soočajo z materialnimi in socialnimi problemi, v mnogih primerih pa je ogrožena tudi njihova samostojnost. Lastniki medijev pogosto na časnikarje izvajajo pritisk, naj pišejo oz. poročajo tako, da bodo omogočili ustvarjanje dobička. Časnikarji tudi še nimajo kolektivnih delovnih pogodb, v posebno težavnem položaju pa so tisti, ki delajo honorarno in morajo sprejemati vse zahteve delodajalcev, ker jih sicer le-ti odslovijo. Generalni direktor slovenske policije dr. Darko Anželj je 27. oktobra ponoči spremljal kriminaliste, ki so opravili pregled pisarne generalnega direktorja RTV Slovenija Aleksa Štakula. Ta je namreč posumil, da mu prisluškujejo. Sum je bil neutemeljen. Zdaj v javnih občilih pišejo o možnosti, da je predstojnik policije zlorabil svoja pooblastila, osebje in opremo policije, zato, da bi Štakulu naredil uslugo. Marijan Drobež hotel Toplice, kar bo trajalo še naslednjih dvajset do petindvajset let. Še do nedavnega je kazalo, da bosta država in najemnik spričo pomanjkanja denarja vilo pustila propadati, vendar sta pred kratkim dosegla dogovor o delni obnovi objekta. Obnovitvena dela so se že začela, v prenovo pa bodo vložili okoli 400 milijonov tolarjev. Vilo Bled bodo prenovili v skladu s slogom, ki je veljal v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Obnova bo usmerjena predvsem v ohranjanje premoženja, brez širitve objekta in posegov, ki bi vplivali na drugačno zunanjo podobo. Pri prenovi sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ko bo Vila Bled prenovljena oz. posodobljena, bodo ta znameniti objekt z zanimivo preteklostjo in tradicijo namenili turizmu. Toda že sedaj je očitno, da jo bodo za prebivanje in oddih lahko uporabljali le bogati in petični gostje, predvsem iz tujine.