Vožnja z motorjem je posebno doživetje. Tega ne trdijo le tisti, ki so lastniki jeklenih konjičev z najmanjšo močjo, temveč tudi tisti, katerih motorno moč lahko primerjamo z močjo stoterih konjev. Veliko teh sva potrebovala, da sva hitro zapustila Bari in se zaradi vročine podala bolj proti Neaplju, v hribe. Cesta se nekakšnih 50 kilometrov pred Neapljem začne vzpenjati proti narodnemu parku Abruzzo. V njem sva ugotavljala, ko sva poležavala v travi ob pomniku zavetnika tistih, ki so se podali v svet s trebuhom za kruhom, da sva storila prav, ker sva šla po tej poti proti Anconi in Benetkam. Vožnja je bila prijetna zaradi nadmorske višine, vonjav, ki sva jih užila, mediteranskega vpliva, ki seže tudi v te kraje, hotelčka, v katerem sva prenočila blizu Rietija, mesteca in vasi, skozi katere sva se podala in nenazadnje dobre pizze, ki sva si jo privoščila v eni klasičnih vaških pizzerij. Terni, Spoletto, Trevi in Fano ob vzhodni obali, so bili kraji, skozi katere sva potovala, dokler nisva dočakala kopanja v morju. Vanj boste težko skočili. Skoraj povsod je potrebno precej hoje, da vam voda pokrije ramena in ... težko bi tam, med stotisočerimi dežniki vsemogočih barv, preživel dopust. Nemci so povsod.