Svoj poklic neznansko ljubi. Pogreša šolo, dijake, ki jih že dve leti ni učila. »A šla bom nazaj in delala vsaj štiri ure.« Kaj če izgubi? »Ja, lahko tudi izgubim, a ne bom!« je odločna. Letos bo peljala družino na morje. Sama se ne bo sončila, s širokim slamnikom bo poležavala v senci in risala, morda kaj prebrala. David in Magi pa se bosta z očetom kopala kot vsi drugi otroci na tem svetu. »Težko bi tole brez moža, ki mi je v podporo,« priznava Tanja. Včasih v sobo pripeljejo ženske srednjih let, ki so popolnoma na dnu. »Jok in obup! Kaj naj zdaj, še jaz jočem. Ne, ne!« Na pohodu je novo biološko zdravilo, nanj 32-letnica računa. Tudi mi z njo. Pri Tanji smo bili 40 minut. Z nas je teklo, ob pol šestih popoldne je prvič zapihal rahel vetrič.