Močne ljudi je z užitkom uničevati, in tega se zaveda. Ampak zakaj se to dogaja prav njej, in ne na primer Menartovi? "To si moraš zaslužiti, tako da si, kar si, da je vredno energijo vložiti v močnega, velikega človeka," odločno pove. Bo že držalo, da se ob tolikšni prezenci še tako samozavestnemu možaku zatresejo kolena, pa tudi kaka kapljica znoja je komu že spolzela po čelu od nervoze. Mevže je ne zanimajo. Raje se prepušča moškemu, ki mora biti sposoben ukrotiti njeno intuicijo, ki je tako magična, kot je magična ljubezen. Menda se ljubezni nikoli ni zares popolnoma prepustila, in zato je osamljenost njen način življenja, ki ji pomeni udobje. "Ko si sam, je tvoja stvar, kako se boš pocrkljal. Če ženska sama poležava v postelji, je lahko to sila dolgočasno. A jaz se odlično počutim sredi svilenih rjuh, se ovijem vanje in začutim, kako me pobožajo po koži," se razneži. Ljudje smo narejeni iz energetskih tkiv, ki se jih ne da vsaditi. "Najlepše je čutiti, čutiti bolečino, čutiti srečo, in vesela sem, da imam tanko kožo in da mi še vedno delujejo živčni končiči." To, ali je bila njena koža napeta, in kolikokrat, pa bom raje prepustila tistim umetnikom našega tiska, ki se ukvarjajo z revijami za "debilne" Slovence.