In ko se je letos sredi februarja po skoraj enomesečnem poležavanju pod palmami vrnil v svoje knežje mestece, je prinesel s sabo zamisel, da bi se upokojil. V življenju se je že dosti nagaral, otroci so že skoraj pri kruhu, skupaj z vajeništvom po avtomehaničnih delavnicah pa si je nabral že dovolj delovne dobe. Zakaj torej ne bi tistih nekaj pokončnih let, ki jih še ima pred sabo, posvetil samo sebi? In se prepustil toplemu soncu in drugim blagodatim eksotičnih krajev. Morda bi si celo omislil kakšno hiško. Čisto ob morju. Če bi mu bilo dolg čas, kar je sicer bolj malo verjetno, pa bi lahko, takole mimogrede, organiziral še kakšen vaški sejem.