Tunis je ogromno mesto, okoli katerega leži veliko manjših krajev, kot so La Goulette, Carthage, Gammarth … Glavno središče Tunisa pa je Medina. To je nekakšen ogromen pokrit bazar, poln ozkih uličic in predorov. Tukaj najdemo večinoma trgovine in delavnice. Glavni izdelki, ki jih prodajajo, so razna rožna olja, berbersko srebro, beduinske obleke, vodne pipe, usnjeni izdelki, plišaste kamele in drugi spominki. Trgovci so nadležni kot muhe pred dežjem. Če jim nakloniš le kanček zanimanja ali le pogled, te odvlečejo v svojo trgovino ali delavnico. Ponujajo ti razne uporabne in neuporabne izdelke. Na koncu ugotoviš, da je edini izhod, da se jih rešiš, ta, da nekaj kupiš. Tako se začne barantanje. Seveda ti trgovec na začetku pove astronomsko ceno, ki jo ti znižaš najmanj na polovico. Začne se godrnjanje in vzklikanje besed "sabotaž" in "bankrot", vendar moraš ostati odločen. Na koncu trgovec in kupec prideta do cene, ki je obema všeč. Tu je tudi sicer navada takšna, da če ne barantaš, nisi vljuden. Osebno me je bilo sprva malo sram in tudi cen nisem precej zniževala, vendar sem pozneje spoznala, da bolj ko barantaš, bolj trgovec uživa. Tako se kaj kmalu nisem več ozirala na besedici "bankrot" in "sabotaž", nasprotno, tudi sama sem ju začela uporabljati. Poleg trgovin pa tukaj najdemo tudi lokale, v katerih sedijo domačini, ki pijejo čaj in kadijo vodno pipo, ter nekaj molilnic in minaretov. Medina v Tunisu je res vredna ogleda, saj je še edina neokrnjena in neprilagojena turizmu, je pa tudi največja izmed vseh, ki smo jih videli.