Najbolje se spominjam vonjev trgovinic z začimbami, kavo, olivami, in pa svetlobe, ki se je tako čarobno prelamljala po od osvežujočega dežja opranem belem kamnu palač in mošej, spreminjala barve obrazov in predmetov, silila v notranjost pokritih bazarjev, odkrivala skrite kotičke in se skrivala pod razlomljenimi oblaki. Spominjam se noči, ko sem se potepal po mestu, sedal v gostilne, poskusil - poprej nisem jedel mesa kar sedem let - kebab, felafela, takšnih iz čičerike in ne vem še česa zgnetenih ocvrtkov sem bil že sit, in iskal postojanko, ki bi mi odkrila damaščansko nočno življenje. Pa ni bilo nič zares vznemirljivega.