Čeprav sem bil še vedno pod vtisom naše zmage, nisem imel nikakršnih težav s spanjem, ko sem v soboto ponoči položil glavo na blazino svoje postelje. Za nedeljo nisem imel prav nobenih načrtov, a sem se naslednje jutro kljub temu zbudil kmalu po sončnem vzhodu, se stuširal, obril, oblekel, pojedel lahek zajtrk in se potem odpeljal na pokopališče Maplewood, parkiral avto na ozki cesti le nekaj korakov od Sallyjinega in Rickovega groba. Sveža, pravkar pokošena trava je pokrivala njuno počivališče, a kakšen meter stran je bila kot opomnik ob grobu siva prst, pokrita z nekaj orumenelimi venci in koši z ovenelim cvetjem.