»Razstave seveda ne bi bilo brez strokovnega in prizadevnega dela Jožeta Majcna, upokojenega likovnika, ki že dolga leta skrbi tudi za mnoge druge razstave v Laškem in skrbno bdi nad muzejsko zbirko, ki naj bi se do prihodnjega leta iz laškega dvorca preselila v Kislingerjevo hišo, ki jo bodo julija začeli obnavljati. Razstave tudi ne bi bilo brez pridnih rok njegovega sina Aljaža ter čebelarja Rudija Pasariča. Postavljanje je trajalo kar nekaj časa, pomoč pa so jim ob tem ponudili tudi številni drugi prijatelji čebel. Zasnova in postavitev razstave je takšna, da predstavlja najprej čebelarstvo skozi čas, od samega začetka do čebelarjenja na različnih koncih sveta, nas seznanja z anatomijo čebel in se zaključuje s predstavitvijo čebelarstva v samem Laškem in okolici. Ne gre namreč pozabiti, da je nekdaj čebele imela skoraj vsaka kmetija. Danes seveda ni več tako, tudi zaradi vse strožjih predpisov na tem področju,« pravi tajnik Čebelarskega društva Laško Jože Blagotinšek, ki je eden od treh poklicnih čebelarjev, ki jih Laško ima. Razstavo bodo zdaj le še dopolnjevali, da bo zanimiva tudi za tiste, ki bodo mimo nje hodili dnevno, nanjo pa so ponosni prav vsi laški čebelarji, ki so s tem dobili nagrado za ves trud in moč za delo tudi v prihodnje. Predvsem se želijo znova posvetiti mladim, saj je bil nekdaj čebelarski krožek na osnovni šoli med bolje obiskanimi in bolj kakovostnimi, zadnja leta pa niso imeli sreče z iskanjem primernega kadra. Kaže, da se tudi na tem področju obetajo boljše možnosti in bodo tudi mladi znova dobili priložnost spoznati čebelarsko dejavnost.