»O, pa ja, ni šans,« kategorično zanika Špela, ki je, kar se tiče obstoja interspolnega prijateljstva, popoln ateist. »Za vse je kriv seks! Izmed obeh si ga ponavadi eden želi, a ne nujno oba in ne nujno hkrati,« je prepričana triintridesetletna ekonomistka. Jan, nekaj mlajši računalnikar, se z njo strinja, saj naj bi moški vseskozi razmišljali zgolj in samo o tem, kako svojo kolegico spraviti med rjuhe: »Če pa ni vredna greha, hej, kdo bi se sploh še trudil s prijateljstvom!« Tomaž, ki dela v marketingu, je ogorčen nad tovrstnimi izjavami. »Zakaj ne?! Svoje prijateljice jaz že ne bi spravljal v posteljo. Punca je zaljubljena in jaz sem srečen zanjo.« Maja, petindvajsetletna poklicna fotografinja, se postavi na njegovo stran: »Z Urošem, za katerega lahko trdim, da je moj edini prijatelj, sva se o tej temi že davno pogovarjala in zagotovo nimava kake zatajene želje po seksu drug z drugim. Odkritost je ključ! Ko sem se zaljubila, me je poslušal in spodbujal, čeprav sam ni imel punce. Izjemno je obogatil moje življenje in res ne vem, zakaj morate ljudje vse obrniti na seks.«