»Hej! Kam si odtaval? Si me sploh poslušal? Torej, si za ali nisi?« je skoraj zatulil Chris. Zdramil sem se iz sanjarjenja in ga pogledal. »A? O čem govoriš?« »Se mi je zdelo, da si nekje drugje,« je rekel in nagnil pločevinko piva. »Dobro me poslušaj. Poznam nekega tipa, reciva mu Jim. Jim je dober pri nalaganju denarja. Pravi čarovnik, jebemti. Ruski skladi, rudniki urana, nanotehnologija, kloniranje, robotika. Vse to so naložbe prihodnosti. Zagotavlja 300-odstoten donos na leto. 300 odstotkov! Veš, kaj to pomeni? Vložiš 10.000 dolarjev in na koncu leta jih imaš 40.000. Včeraj sem poklical strica in se dogovoril, da mi bo posodil 20.000 dolarjev. V treh letih bova bogata David! Pomisli. Prvo leto bom imel 80.000 dolarjev, drugo leto 320.000. Tretje leto bom milijonar! Ne da bi mignil s prstom. Zdaj pa reci, da to ni življenjska priložnost.« »Hmmm … ne vem. Sliši se mi kot nateg,« sem rekel. Zmajal je z glavo. »David, David, kje je tvoja vera? Tvoj problem je, da ne zaupaš ljudem. Poleg tega ne maraš tvegati. Brez tveganja je nemogoče uresničiti sanje.« »Poslušaj Chris, nisem rekel, da ni možno, samo previden sem. Veliko ljudi so že nategnili na tak način. To je vse, kar sem hotel reči. In kako veš, od kje pride ta denar. Mogoče financiraš pranje denarja ruske mafije ali podpiraš trgovino z drogo v Kolumbiji. Raje pišem knjige in zaslužim denar na pošten način.« Zamahnil je z roko. »Eh, kakor želiš. Samo ne reci, da ti nisem ponudil življenjske priložnosti. In brez nerganja, ko se boš namakal v bazenu pred mojo vilo in lizal tekilo z jošk najlepše bejbe, kar si jo kdaj videl in snifal koko z njene riti.« Zamislil se je in se začel tako bedasto režati, da sem se moral nasmejati.