Kranj Zanimanje za nekatere poklice upada, na Gorenjskem smo že izgubili poklic šivilje, čevljarja orodjarja, vse manj je izšolanih za poklice v gradbeništvu. O enakih težavah govorijo tudi v drugih delih Slovenije, zato se je tega nacionalnega problema že pred tremi leti lotilo več institucij s področja šolstva, zaposlovanja, gospodarstva. Prenavljati so začeli programe nižjega, poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, začeli z intenzivnejšo štipendijsko politiko in s spodbudami za delodajalce, dognali pa tudi, da je potrebna tudi sprememba miselnosti in odnosa do poklicev. Mladim in njihovim staršem še ni dovolj poznano, da sodobno poklicno šolanje daje dijakom kakovostno znanje in praktično izpopolnjevanje, ki jim po končanem šolanju omogoča takojšnjo zaposlitev, hkrati pa imajo možnost nadaljevanja šolanje tudi na višjih stopnjah. Da bi izboljšali poznavanje in ugled poklicev in tovrstnega izobraževanja, so partnerske institucije, vključene v proces izobraževanja, že lani začele z akcijo promocije poklicev. Na Gorenjskem jo izvaja regijska delovna skupina, ki jo koordinira Območna obrtna zbornica Kranj, pripravila pa je tudi osrednji komunikacijski dogodek Oder za mojstre, ki je minuli petek na Srednjo elektro in strojno šolo Kranj privabila okoli tisoč gorenjskih osnovnošolcev in njihovih staršev. Na odru se je zvrstilo več izvajalcev, rok skupina Supernova, plesalci studia Ritem in učenci srednjih poklicnih šol. Sicer pa na Gorenjskem poteka več dejavnosti, ki naj bi mlade motivirala za spoznavanje in tudi odločanje za obrtne poklice. Daniela Žagar, sekretarka Območne obrtne zbornice Kranj, med ukrepi omenja dodatek k štipendijam (njihova zbornica daje 10 tisočakov dodatka dijakom, ki se odločijo za šolanje za obrtne poklice) in enkratne nagrade učencem poklicnih šol (škofjeloška obrtna zbornica), v občinah pa sprejemajo tudi odloke o štipendiranju učencev, ki se odločajo za deficitarne poklice (Kranj). Veliko pričakujejo tudi od projekta Gorenjska štipendijska shema Regionalne razvojne agencije, ki bi dolgoročno uravnavala potrebe na gorenjskem trgu dela. Posamezne programe s poklicnega področja bi kazalo vnesti tudi v osnovne šole, začeli naj bi spodbujati tudi dekleta, da bi se vključila v tehnične poklice.