»Tor, veličanstvo,« odgovori on. »Podnevi in ponoči,« nadaljuje pastir, »mi sitnari in mi krade mir. Ves čas prosjači, da bi rad postal vitez.« »Pripelji predme svoje druge sinove,« naroči Artur Ariesu. Takoj ko se Aries vrne v dvorano in pripelje s sabo svojih dvanajst sinov, vidim, da nihče od njih ni niti malo podoben Toru. Eni imajo mišje, drugi temne lase, nekateri imajo oči postavljene preveč skupaj; tako ali drugače so vsi slika in podoba svojega očeta. »Držal bom besedo,« reče kralj Toru. »Podaj mi svoj meč.« Tor dvigne srajco. »Tu je, veličanstvo,« in mu ga pomoli. Tor poklekne pred kraljem, in Artur ga z golim rezilom potreplja po ramenu. »Imenujem te za viteza,« reče. »Sir Tor, bodi pogumen. Bodi udvorljiv. Bodi zvest. In če se boš izkazal, se bo zate našel prostor za okroglo mizo.« Sir Tor vstane in tedaj v moj kamen stopi Merlin. Napoti se h kralju. »Bo Tor postal dober vitez?« ga vpraša Artur. »Bilo bi prav,« odgovori Merlin. »Fant je sin viteza in kralja.« »Viteza in kralja?« »Takole vam povem,« reče Merlin. »Ta kravji pastir, Aries, ni njegov oče.« Aries zarenči. »Ni,« vztraja Merlin. »Njegov oče je sir Pellinore.« »Aha,« reče kravji pastir. »In jaz sem sin kraljice Eleonore!«