Nekdaj so za vse večje praznike pokali z možnarji in drugimi napravami, ki so povzročale hrup. Tudi pri teh praznovanjih je prihajalo do žrtev, tudi smrtnih, velikokrat so trpeli prsti ali so si strelci poškodovali oči. Včasih si človek pri veselju daje torej duška tudi s hrupom, ki ga povzroča. Bolj je pokalo, lepše je bilo praznovanje. Potem so prišle petarde, ki so pokalice za vsakogar. Če je kdo mislil, da je to pokanje čisto brez nevarnosti, podatki o poškodovanih kažejo, da ni čisto tako. Ljudje postajajo čedalje bolj osveščeni, nekaterim pa je pri tem treba vliti tudi nekaj strahu pred posledicami. Tudi mi si želimo, da bi vstop v novo leto pospremilo čim manj pokanja, toda starih in novejših ljudskih običajev ne bo mogoče čisto izkoreniniti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
večje velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, tožilnik
praznike praznik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pokali pokati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
možnarji možnar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
napravami naprava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povzročale povzročati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
hrup hrup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
praznovanjih praznovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prihajalo prihajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
do do predlog; rodilnik
žrtev žrtev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
tudi tudi členek
smrtnih smrten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
trpeli trpeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
prsti prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
strelci strelec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poškodovali poškodovati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
veselju veselje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
duška duškati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
s z predlog; orodnik
hrupom hrup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
povzroča povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Bolj bolj splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pokalo pokati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
lepše lepo splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
praznovanje praznovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prišle priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
petarde petarda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pokalice pokalica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
vsakogar vsakdo celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
mislil misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pokanje pokanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
brez brez predlog; rodilnik
nevarnosti nevarnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
podatki podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
poškodovanih poškodovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
Ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
postajajo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
osveščeni osveščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nekaterim nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
vliti vliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tudi tudi členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
strahu strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pred pred predlog; orodnik
posledicami posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Tudi tudi členek
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vstop vstop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pospremilo pospremiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
pokanja pokanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
toda toda priredni veznik
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
novejših nov splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, rodilnik
ljudskih ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
običajev običaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
izkoreniniti izkoreniniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar