Na še najmanj 21 Slovenk leta! Neža Maurer, Slovenka leta 2008, je v roke dobila čudovit 74 cm visok glinen kipec umetnice Ljubice Ratkajec Kočice in šopek cvetja, se približala mikrofonu ter počakala, da se naše dlani malce umirijo. »Malce pred smrtjo je tole prišlo,« je začela s hudomušnim glasom. »Zahvaljujem se Jani. Zato ker nam s tem nenehnim ponavljanjem dobesedno tolče v glavo, da znamo zdržati. Hvala vsem tistim, ki verjamete, da sem si naslov zaslužila. V meni je tako malo vere vase, da se moram vedno znova sama pred sabo dokazovati, in ko bom prišla domov, bom stopila pred ogledalo in si bom rekla: Veš, saj si še kar nekako! Kar verjemi!« V svojem govoru se je dotaknila tudi svetovne politike in najbolj osovražene besede ta trenutek – recesije. »Razlago za to besedo sem morala poiskati v slovarju tujk, in ko sem jo prebrala, sem razumela. Recesija je dobro premišljena stvar, kako ljudi prisiliti, da bodo za manj denarja več naredili in se med sabo pobili!« je sklenila v rimah. Jani in naši Slovenki leta je zaželela še najmanj 21 let, preden pa je odšla z odra, je moral svoj piskrček pristaviti še vodovodar Joško. Prinesel ji je vizitko, Neža pa mu je brez dlake na jeziku odvrnila: »Vodovodarja skoraj še bolj potrebujemo kot pesnika – ampak pomislite, da so bili pesniki prej kot vodovodarji!« In znova se je zaslišal aplavz. Iskren in močan. Takšen, kot so naše Slovenke leta.