Kulturna dvoumnost Načeloma kulturni izrazi ne bi smeli biti dvoumni, saj se nanašajo na posebne poteze posamezne kulture. Vendar se dvoumnost lahko pojavi, če se funkcija ali substanca kulturne poteze v neki časovni točki spremenita in izraz ostane, medtem ko ozadje obdobja v besedilu IJ ni jasno. Poleg tega imajo mnoge kulturne in pojmovne besede, ki so v mnogih jezikih takorekoč mednarodni izrazi, tako različne kot tudi skupne pomenske sestavine in morda ni jasno, ali so rabljene v normalnem pomenu IJ ali morda kakega drugega jezika: npr. »queen« (kraljica), »prime minister« (ministrski predsednik), »senate« (senat), »province« (provinca), »region« (regija), prav tako »liberalism« (liberalizem), »anarchism« (anarhizem), »poverty« (revščina), »idealism« (idealizem). Dvoumnost idiolekta Upoštevati morate, da večina ljudi uporablja nekatere besede v smislu, ki je njim svojstven, to pa pogosto zato, ker so jih slišali v mnogih situacijah, pa jih nikoli niso poiskali v slovarju, ali pa ker čutijo leksikalno vrzel v svojem jeziku ali misli in jo zapolnijo z neustrezno besedo. (Nekateri mislijo, da »jesuitical« pomeni »tak, ki izkorišča kritiko v svoj prid«, in ne »casuistical« (kazuističen, drobnjakarski).) Wittgensteinova trditev »Pomen besede je njena raba v jeziku« je včasih pravilna, včasih napačna, vendar je to dober nasvet prevajalcu, kadar lahko iz sobesedila ugotovi pomen napačno uporabljene besede in jo v skladu s tem prevede. (Če je besedilo avtoritativno, mora dodati opombo, kjer razloži svoj popravek.) Referenčna dvoumnost V določenem smislu je vsa dvoumnost referenčna, saj napeljuje k dvema ali več podobam dejanskosti, ki jo prevajalec skuša opisati. Vendar imam tu v mislih dvoumno rabo lastnih imen v besedilu IJ, npr. kadar oseba, kraj ali patentiran proizvod niso takoj prepoznavni. Metaforična dvoumnost Če se dovolj potrudite, lahko najdete dvoumnosti v večini stavkov – narava jezika je takšna, da je le neustrezno in ohlapno oblačilo misli. Lahko vam dam le en, še preveč očiten nasvet, in 339