Ne gre za potnikovo kaprico ali zlorabo, temveč za preprosto logiko, da je bolje sedeti v razbeljenem avtobusu in biti skrit pred pripekajočim soncem ali celo dežjem. Žal se s tem ne strinjajo vsi vozniki, »gospodarji« avtobusa. Zgodi se tudi, da kdo od njih izgubi potrpljenje in potniku ali potnici ukaže, da mora iz vozila. Najbrž ni junaka, ki bi ugovarjal voznikovi zahtevi in se z njim spustil v verbalni dvoboj. Kako se takšne reči največkrat končajo, verjetno ni treba posebej opisovati. Bolj skrbi dejstvo, da bi morali biti vozniki, ki si s sukanjem volana služijo kruh in so odgovorni za varnost potnikov, do takšnih neučakancev bolj prizanesljivi in strpni. Kajti končno so stalni potniki, do katerih bi moralo vsaj podjetje, če ne že vozniki, imeti spoštljiv odnos. Res je, da so tudi vozniki ljudje in da jim ne gre oporekati njihovih pravic glede udobja za volanom, vendar jim zato ni treba zganjati cirkusa, če kdo od potnikov v teh dneh na končni postaji poišče senco v njihovem avtobusu.