Moguće su stari Slovenci došli sa obale Nila(?), zato jim je draga svačija obala. Borut Pahor, svaki dan zovem Jadranku Kosor. Pričamo do duboko u noć. Normalno, da mu se javlja na telefon, ko zna na koje ga sve načine smiruje. Što li mu obećava, dok se ne prispava. Da ne diže noću slušalicu, čula bi Pahora kroz prozor, kako u Ljubljani od užasa zavija. Da nije jadnih zlostavljenih životinja, ko zna, kad bi nas Slovenija odblokirala. In v podobnem načinu gre celoten ta članek. In to je samo en majhen drobec in še to iz sorazmerno levo usmerjenega medija na Hrvaškem, kako se obravnava Slovenijo, ker se šteje, da je Slovenija država, ki ni sposobna poiskati konsenza, znotraj svoje politike in žal ta garnitura, ki je zdaj, ta koalicija je to z dejanji dokazala, da ni sposobna iskati konsenza in v mednarodnem polju, uveljavljenju mednarodnih interesov konsenz veliko pomeni, ker predstavlja visoko stopnjo legitimitete. V mednarodnem prostoru zelo veliko pomenijo odločitve, ki se sprejmejo neposredno, kot referendum. In očitno pri tem, ko se zdaj sistematično in načrtno zanika vse argumente, ne bo ostalo drugega, kot da se ljudem prepusti, da o tem odločijo sami. Vendar upam, da boste vsaj takrat dali dovolj prostora, da se bo te stvari ljudem povedalo. Kajti ta sporazum ne upošteva slovenskih nacionalnih interesov, trdim pa, da tudi ne zadovoljuje interesov Evropske unije, kot celote. Ker nek latenten spor prenaša vanjo in to na dolgi rok se nikoli ne obnese. Že to je razlog, da bi veljalo vendarle še enkrat se usesti za mizo, ampak takrat na osnovi enega splošnega konsenza v slovenski politiki. Ta je bil že dosežen prav na načelu zunanje pravičnosti je bil ta konsenz dosežen in da se to uveljavi v mednarodnem prostoru, z legitimiteto, ki jo Slovenija na osnovi res skupaj sprejetih odločitev lahko doseže. Dokler se pa solira s strani oblastne koalicije, pa je jasno, da so slovenski interesi ranljivi v ozadju in žal s tem arbitražnim sporazumom tudi v veliki meri zavoženi vnaprej.